NAGRADA AVGUSTA KUHARJA ZA NAJBOLJŠE DIPLOMSKO DELO 2016

Tadej Lesjak, dipl. inž. teh. var. (UN)

Naslov diplomskega dela: Ognjemeti in njihov vpliv na prisotnost trdnih delcev v zraku

Leto podelitve: 2016

Št. izdane nagrade: 17

Dobitnik prejme: plaketo in denarno nagrado

Utemeljitev mentorja: Tadej Lesjak, dipl. inž. teh. var. (UN), je pod mojim mentorstvom izvedel diplomsko delo z naslovom »Ognjemeti in njihov vpliv na prisotnost trdnih delcev v zraku«, ki ga je uspešno zagovarjal v septembru 2016. Vse večja pogostost uporabe ognjemetov pri različnih praznovanjih odpira namreč pomembna vprašanja o vplivu razstreljevanja snovi v ozračju na kvaliteto zraka. Tadej  Lesjak se je tako v svojem diplomskem delu lotil proučevanja povezave med uporabo pirotehničnih sredstev  in  koncentracijo (škodljivih) trdnih delcev v zraku. Ob skrbnem pregledu literature s tega področja je kandidat ugotovil, da je zgradba pirotehničnih sredstev večinoma relativno preprosta, da pa je sestava pirotehnične snovi zelo kompleksna, s številnimi recepti in možnostmi, ki dajejo najrazličnejše učinke. Pri eksploziji se v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehničnega izdelka, in tudi reakcijski produkti v obliki plinov in trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oz. pri reakciji med posameznimi komponentami eksploziva. Ognjemeti tako – poleg svetlobnih in barvnih efektov, ki so nam v zabavo – »poskrbijo« tudi za močno onesnaževanje  zraka z nanodelci.

Delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, zavzemajo območje velikosti aerodinamičnega premera med  20 do 200 nanometri. Gre običajno za visoko kemijsko aktivne kovinske prahove, ki pri oksidaciji barvito zažarijo, a kot majhni trdni delci dolgo ostanejo v ozračju. Kemijska analiza teh nanodelcev je pokazala spojine, ki vsebujejo fosfor, kalij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden, natrij in še druge.

Kandidat je tako potrdil svojo hipotezo,  da ognjemeti nedvomno izrazito vplivajo na prisotnost nevarnih trdnih delcev v zraku, kljub številnim dejavnikom, ki jih je pri zanesljivosti ocene potrebno upoštevati. Opozoril je, da se je uporaba pirotehničnih sredstev z industrializacijo in razkošnim načinom življenja razcvetela in skoraj ušla izpod nadzora.

V diplomskem delu je kandidat podal tudi  pregled zakonodajo s tega področja ter ugotovil, da  Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih sicer dobro opredeli kategorije ognjemetnih izdelkov, a ureja to področje le z vidika varnosti oziroma nevarnosti, ki jo ti izdelki (neposredno) predstavljajo (eksplozije, opekline, poškodbe), ne dotika se pa njihovega vpliva na ozračje.

Opozoril je tudi, da je dejansko porabo pirotehničnih sredstev praktično nemogoče oceniti, zato tudi ni možna ocena celokupne količine snovi, ki jih z ognjemetnimi sredstvi spustimo v ozračje, čeprav smo s teoretično sestavo in zgradbo teh sredstev dobro seznanjeni.

V zaključku je predlagal tudi izvedbo dodatnih raziskav oz. testov v laboratorijskem merilu, kar bi dopuščalo  tudi modeliranje tovrstnih procesov in boljše napovedovanje možnega onesnaževanja.  V naravi je namreč potrebno poznati in upoštevati številne dejavnike, kot so velikost ognjemeta, vreme, lokacija, lokalne razmere itd.  Ti  ustvarjajo edinstvene pogoje za vsak ognjemet in se pričakovano odražajo tudi v rezultatih raziskav, kjer zato naletimo na mnoge anomalije in odstopanja.

Kandidat je pri izvedbi svojega dela pokazal veliko mero samostojnosti in natančnosti. Naloga  je napisana pregledno in razumljivo ter presega  povprečna dela s tega področja.  Diplomsko delo Tadeja Lesjaka predstavlja prispevek k napredku razvoja varnosti in zdravja.

Prof. dr. Marija Bešter Rogač