• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2008

MILAN SRNA

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2008

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2008 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežek mag. Milana Srne, diplomiranega inženirja strojništva, uporabniku prijazna aplikacija za ocenjevanje tveganja

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2008.

 

 

UTEMELJITEV


Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2008 za mag. Milana Srno, ki jo je 12. junija 2008 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske;
  2. pogovora s kandidatom dne 5. avgusta 2008 na Zavodu za varstvo pri delu ZVD Ljubljana s predstavitvijo aplikacij;
  3. bibliografije kandidata;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2008;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Mag. Milan Srna, diplomirani inženir strojništva, je zaposlen kot predstojnik Centra za strokovne naloge varnosti ZVD Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani. Za njim pa je zanimiva poklicna pot. Začel je kot strugar v Tovarni verig Lesce in z nenehnim študijem napredoval v strojnega tehnika, strojnega inženirja projektanta, medobčinskega in republiškega inšpektorja za delo za področje težke industrije in metalurgije, direktorja Urada za varnost in zdravje pri delu Republike Slovenije in končno predstojnika centra ZVD.

 

Od leta 1995 do 2004 je bil direktor Urada za varnost in zdravje pri delu in sodeloval pri projektih, ki opredeljujejo današnji sistem varnosti in zdravja pri delu. Poleg resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 je prav gotovo bila najpomembnejša uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko. Da bi do včlanitve Slovenije v Evropsko unijo vgradili 33 evropskih direktiv, je bilo potrebno pregledati vso slovensko zakonodajo in preučiti, kako vanjo najbolje vgraditi evropsko, ter določiti prehodna obdobja in izjeme.

 

Brez dvoma je za stroko varnosti in zdravja pri delu bil v tem obdobju velik izziv učinkovita in smotrna metodologija ocenjevanja tveganja, prilagojena različnim potrebam delodajalcev. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999) so bili namreč delodajalci dolžni do 31. 12. 2001 pripraviti povsem novo listino Izjavo o varnosti z oceno tveganja, kmetje ali fizične osebe, ki niso zaposlovali drugih oseb, pa do 31. 12. 2002.

 

Brez dvoma je za stroko varnosti in zdravja pri delu bil v tem obdobju velik izziv učinkovita in smotrna metodologija ocenjevanja tveganja, prilagojena različnim potrebam delodajalcev. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999) so bili namreč delodajalci dolžni do 31. 12. 2001 pripraviti povsem novo listino Izjavo o varnosti z oceno tveganja, kmetje ali fizične osebe, ki niso zaposlovali drugih oseb, pa do 31. 12. 2002.

 

Milan Srna je v tem procesu odigral vlogo, ki je ni mogoče spregledati. Urad je namreč pripravil Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000), ki je odgovoril na številna vprašanja iz debate v stroki, kakšna naj ocena bo. Definiral je nevarnost kot okoliščino ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oziroma okvari njegovo zdravje, tveganje pa kot verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocenjevanje tveganja je definiral kot sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj. Določil je sestavine izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja, opredelitve, da ocenjevanje tveganja obsega opredelitev nevarnosti, delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju, ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja, določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oziroma zmanjševanja tveganja ter revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij.

 

Urad je po sprejetju pravilnika izdal veliko različnih priporočil, navodil in drugih pripomočkov za ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu in jih uporabniku prijazno objavil na spletni strani:

 

Milan Srna je tudi po razpustitvi urada in zaposlitvi v zasebnem sektorju spremljal stanje in ugotavljal škodo, ki nastaja zaradi ocenjevanja tveganja, katerega namen je zgolj formalno zadoščanje predpisom in izogibanje globi. Razmišljal je o uporabniku/delodajalcu prijaznih metodah ocenjevanja tveganja, ki bi mu omogočile zaznavanje koristi, ki jo prinaša znižanje tveganja. Ker Zavod za zdravstveno zavarovanje pospešeno pripravlja projekt diferencirane prispevne stopnje zavarovanja za poklicne bolezni in poškodbe pri delu, bo slovenski delodajalec kmalu občutil ekonomsko korist varnostnih ukrepov, ki znižujejo tveganje. Metoda naj ob uporabi sodobne informacijske tehnologije delodajalcu da orodje za aktivno sodelovanje pri ocenjevanju tveganja.

 

Milan Srna je s sodelovanjem strokovnjakov za informacijsko tehnologijo združil sodobno računalniško programsko opremo s svojim bogatim poznavanjem vseh dejavnikov tako tehničnega kot zdravstvenega varstva delavcev na delovnem mestu in izdelal uporabniku prijazno aplikacijo s splošno metodo ocenjevanja tveganja, ki pa jo nadgrajuje v skladu s posebnimi potrebami delodajalcev različnih dejavnosti. Aplikacija uporabniku ponuja pregleden obrazec z vsemi zahtevanimi elementi ocene tveganja, ki uporabnika vodi korak za korakom, mu nudi izbor strokovno korektnih rešitev za vse možne situacije pri delodajalcu ter mu omogoča on line preverjanje najbolj aktualnih zadevnih predpisov in poročil o analizah pri delodajalcu. Aplikacija uporablja kot bazo podatkov med drugim tudi razvid del in nalog delodajalca, za katere je potrebno pripraviti oceno tveganja.

 

Aplikacija omogoča prožno prilagajanje posebnim potrebam posameznega delodajalca. S klikanjem ponujenih rešitev iz izbirnih seznamov omogoča hitro dodajanje elementov v oceno tveganja za vsako delovno mesto in vsak korak ocenjevanja posebej:

  1. aktivnosti (identifikacija metode ocenjevanja, ocenjevalcev, pooblaščenega zdravnika),
  2. enajst nevarnosti, opredeljenih v pravilniku,
  3. delovna oprema in osebna varovalna oprema,
  4. izpostavljene osebe,
  5. on line povezava do aktualnih dokumentov (poročil o analizah stanja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu in do zadevnih predpisov),
  6. obstoječi ukrepi glede na ugotovljena tveganja (s ponujenim izborom, ki ga je mogoče prožno prilagajati posebnostim delodajalca),
  7. dodatni ukrepi (roki in odgovorne osebe).

 

Aplikacija vsebuje formulo, ki omogoča izračun, kako visoko je tveganje ter z ustrezno barvo in besedilom opozori, kakšni ukrepi so potrebni za njegovo obvladanje (glede na resnost, pogostnost, trajanje, verjetnost, možnost, da ogrožena oseba nevarnost prepreči - upoštevajoč zdravstvene omejitve izpostavljenih delavcev).

 

Zdravstveni del aplikacije omogoča pooblaščenemu zdravniku delodajalca, da za vsako delovno mesto s klikanjem iz izbirnih seznamov dodaja podatke o obremenitvah in nevarnostih, kakšne so psihične obremenitve, nočno delo, hrup, biološke škodljivosti, R in S stavki kot standardna opozorila, roke za obdobne zdravstvene preglede delavcev, določitev vsebine potrebnih zdravstvenih pregledov.

 

Seveda je aplikacija del aplikacije celovitega sistema varnosti in zdravja pri delu, ki ga delodajalec potrebuje.

 

Milan Srna pa je avtor še drugih uporabniku prijaznih računalniških aplikacij, ki temeljijo na predpisih in stroki. Prva omogoča ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen in upošteva določila Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/2000). Aplikacija upošteva spol in starost ter časovno obremenitev delavca, težo različnih bremen v delovniku, položaj telesa pri premeščanju bremena, razmere na delovišču, delovne izkušnje izražene v mesecih. Aplikacija delodajalca opozori na prevelike obremenitve delavca in svetuje ukrepanje.

 

Je tudi avtor uporabniku prijazne aplikacije v obliki diagrama, ki z zankami DA/NE kaže povezavo med različnimi fazami procesa (flow chart), o tveganjih, ki jih povzroča delovno okolje, in opozarja na potrebne obvezne, pogojne in preventivne ukrepe.

 

Publicistično delo

 

Mag. Milan Srna je eden najbolj pišočih med strokovnjaki stroke varnosti in zdravja pri delu. Njegove publikacije uporablja praktično vsak varnostni inženir, ki želi slediti razvoju stroke.

 

Je glavni urednik edine strokovne revije na področju varnosti in zdravja pri delu DELO IN VARNOST, ki jo je v letu 2004 temeljito prenovil in poskušal slediti razvoju in željam stroke. Je avtor strokovnih člankov tako v reviji Delo in varnost kot tudi v drugih strokovnih revijah in publikacijah.

 

Je strokovni urednik publikacij, ki jih izdaja ZVD Zavod za varstvo pri delu.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Vodil je zahtevne praktične projekte ali pri njih sodeloval. Tako je aktivno sodeloval pri projektu "Harmonizacija tehnične zakonodaje". Pri ministrstvu za gospodarstvo je član delovne skupine za področje strojev.

 

Pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST) je član Strokovnega sveta SIST za splošno področje in od njegove ustanovitve predsednik tehničnega odbora za varnost strojev in naprav SIST TC/VSN.

 

V času kandidature Slovenije za članstvo v Evropski uniji je bil predsednik usmerjevalnega odbora mednarodnega projekta PHARE Razvoj slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu in bil član twinning projekta (Nemčija, Nizozemska) Occupational Safety and Health at Work in Slovenia.

 

Na Uradu za varnost in zdravje pri delu je vodil komisijo za strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu ter je član oziroma izpraševalec za posebni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu. Bil je mentor več kot sto kandidatom za opravljanje strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (pisna naloga za strokovni izpit).

 

Kot sodni izvedenec je na listi sodnih izvedencev pri ministrstvu za pravosodje in izdeluje izvedenska mnenja s področja varnosti pri delu tako v svojem imenu kot tudi, kadar je s sklepom sodišča imenovan za izvedenca Zavod za varstvo pri delu.

 

Kot TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange) izvedenec deluje v okviru evropskih projektov tehnične pomoči državam pri usklajevanju zakonodaje EU in njihove implementacije.

 

Opravil je usposabljanje za notranjega presojevalca po ISO 9001.

 

S prispevki s področja varnosti in zdravja pri delu je sodeloval na mnogih domačih in mednarodnih seminarjih, kongresih in podobnih dogodkih.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Značilno za Milana Srno je, da so rezultati njegovega dela vedno presegali njegove delovne obveznosti, saj sta ga radovednost in želja po znanju vodili v raziskovanje razvoja stroke in njenih najaktualnejših izzivov. Svoja spoznanja je znal tudi posredovati, saj ga odlikuje bogata publicistična dejavnost. Zanj so značilni konkretni in uporabni rezultati dela, kar omogoča njihovo trženje ne le doma, ampak tudi v tujini.

 

Kot strokovnjak, ki je z osebno izkušnjo spoznal proizvodni proces tako v vlogi delavca, strojnega tehnika, strojnega inženirja projektanta, inšpektorja za delo, direktorja Urada za varnost in zdravje pri delu Republike Slovenije in predstojnika centra ZVD, razume potrebe delodajalcev in drugih uporabnikov in z inovativnostjo in izjemno strokovnostjo išče učinkovite, preproste, a strokovno neoporečne rešitve. Njegove aplikacije uporabnika korak za korakom vodijo skozi vse faze procesa ocenjevanja tveganja in ponujajo strokovno korektne in izvedljive ukrepe.

 

Njegov dosežek je odličen prispevek k dvoletni evropski kampanji ob tednu varnosti in zdravja pri delu 2008 in 2009 pod geslom "Zdravo delovno okolje. Dobro za vas. Dobro za vaš posel", namenjeni promociji ocenjevanja tveganja.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Priloga: Bibliografija Milana Srne za obdobje 1983-2008, COBISS (Kooperativni on line bibliografski sistem in servisi COBISS)