• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2009-I

GORAZD SUŠNIK

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2009

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2009 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežek Gorazda Sušnika, dipl. varnostnega inženirja, uveljavitev slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu na ravni vseevropskega koncerna

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2009.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2009 za Gorazda Sušnika, ki jo je 13. junija 2009 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske;
  2. pogovora s kandidatom dne 7. avgusta 2009 v podjetju Knauf Insulation v Škofji Loki;
  3. pogovora s kemijsko tehnologinjo Natalijo Domjančič, ekologinjo v škofjeloškem podjetju Knauf Insulation, o okoljevarstvenem dovoljenju z mejnimi vrednostmi hrupa, svetlobe in emisij, ki ga je podjetju izdala Agencija RS za okolje (ARSO);
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2009;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Diplomirani varnostni inženir Gorazd Sušnik je zaposlen kot menedžer za zdravje, varnost in okolje v koncernu Knauf, koncernu skupine Knauf Insulation Europa, v katero se uvršča tudi škofjeloško podjetje Knauf Insulation (nekdanji Termo, d. d.). V zahtevni koncernovi proizvodnji izolacijskih materialov so praktično vse vrste nevarnosti (od mehanskih do nevarnosti požara ali eksplozije). V koncernu sta varnost in zdravje pri delu ena od glavnih prioritet in neločljiv del vsake aktivnosti podjetja.

 

Politika koncerna s 26 obrati za proizvodnjo izolacijskih materialov v številnih evropskih državah je, da ni obrata brez vsaj enega strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ter strokovnega delavca za področje ravnanja z okoljem. Delovanje koncerna je izredno dosledno in so vodstveni kadri v obratih (t. i. "plant managerji") ocenjevani in nadzirani tudi glede varnosti in zdravja pri delu ter ravnanja z okoljem. Politika koncerna je usmerjena v sodelovanje vseh pri razvoju podjetja in preprečevanju vseh škod (poškodb pri delu, zdravstvenih okvar, požarov, materialne škode idr.). Namen ni skriti izredne dogodke, ampak v prvi vrsti preventiva in nato "učenje iz izrednih dogodkov". Če odgovorna oseba obrata skrije hujšo delovno nezgodo oziroma izredni dogodek z večjo škodo, se ji prekine pogodba o zaposlitvi. Koncern je leta 2007 izbral Gorazda Sušnika za menedžerja za zdravje, varnost in okolje na ravni skupine koncerna v Evropi prav zato, ker se je v auditu koncerna izkazal kot brezkompromisen inženir varstva pri delu, ki problemov ne pometa pod preprogo, ampak vršnemu vodstvu predlaga rešitve.

 

Velja temeljno načelo "en Knauf (angleško One Knauf)", kar pomeni, da veljajo isti cilji in ukrepi za vse, od direktorja koncerna, obratnega in srednjega menedžmenta do zadnjega zaposlenega.

 

Gorazd Sušnik si je poklic varnostnega inženirja izbral zaradi želje preprečiti hude poškodbe pri delu, o katerih so mu že od njegovih najmlajših let pripovedovali v takratni Železarni Jesenice zaposleni sovaščani in oče. Že v času študija na Višji tehniški varnostni šoli Univerze v Ljubljani je sodeloval s strokovnimi delavci za varnost in zdravje pri delu železarne ter se vključil v reševanje varnostno-tehniške problematike. Ceni, da so mu takratni strokovni delavci železarne posredovali dolgoletne dragocene izkušnje in ga pravilno usmerili v poklic. Posebej ceni pristop kolegov, da na konkretnem delovnem mestu timsko iščejo rešitve varnostnih problemov, ki zato v praksi delujejo. Opozarja, da delovno mesto varnostnega inženirja v železarni zahteva mnogo izkušenj, strokovnega znanja, močno voljo ter odločnost.

 

Po končanem študiju in civilnem služenju vojaškega roka se je v železarni zaposlil konec devetdesetih let. Stroka varnosti in zdravja pri delu je bila v tistem času zapostavljena kljub stalnemu prizadevanju varnostnih inženirjev za njeno višjo organizacijsko raven. Strokovni sodelavci v tistem času niso imeli niti najosnovnejše opreme za delo, kot sta na primer računalnik in tiskalnik. Da bi lahko pripravil gradivo, je Gorazd Sušnik zato v podjetje prinesel celo lasten tiskalnik in skener.

 

V Zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani je v praksi spoznal še gasilsko stroko in opravil osnovna usposabljanja za gasilca. Na Andragoškem centru Slovenije je leta 2000 opravil andragoško usposabljanje. Strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu je opravil leta 2001, strokovni izpit iz varstva pred požarom v letu 2002. Izobraževal se je tudi s področja nevarnih kemikalij, varnosti delovne opreme, ergonomije, gradbišč, meritev varnosti električne delovne opreme, opravil menedžerska usposabljanja itd. Pri Bureau Veritas-BVQI je leta 2005 opravil usposabljanja za vodilnega presojevalca sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu (Occupational Health and Safety Managment Systems Auditor/Lead Auditor). Opravil pa je tudi usposabljanja za internega presojevalca za sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) ter varnostjo in zdravjem pri delu (OHSAS 18001).

 

S pomočjo drugih varnostnih inženirjev je pripravil osnovo in pa povzel skupno dokumentacijo za Izjavo o varnosti z oceno tveganja za Acroni d. o. o. Na številnih usposabljanjih po letu 2000 je ugotovil, da so bile takrat podajane metode namenjene za ocenjevanje tveganja predvsem v majhnih in srednjih podjetjih. Ugotovil je, da zgolj vzdrževalec v jeklarni izvaja preko 300 različnih aktivnosti, ki jih v večji meri ni mogoče združiti, kar je pomenilo, da bi bila uporaba teh metod povsem nepregledna za veliko podjetje, kakršna je železarna. Inovativno je zato dopolnil uporabljeno metodo, ki temelji na prepoznavanju pomembnih tveganj. S pogovori je zbral izkušnje delavcev, ki največ vedo o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni na delovnem mestu.

 

Tudi v takratnem Acroniju kot v mnogih drugih slovenskih podjetjih se je težilo k izločitvi vseh neproizvodnih dejavnosti. Gorazd Sušnik je bil poslan na podjetniško usposabljanje z namenom, da ustanovi svoje podjetje z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, ki bi med drugim pokrivalo tudi Acroni. Uspelo mu je prepričati takratno vodstvo, da je stroka v podjetju potrebna in mnogo bolj učinkovita kot zunanja najeta stroka. Prav tako pa je prepričan, da je treba zagotoviti, da je služba varnosti in zdravja pri delu samostojna in enako kot druge ključne službe podrejena neposredno vršnemu menedžerju.

 

Leta 2002 je sprejel nove izzive in se v Škofji Loki zaposlil v podjetju za izdelavo tehničnih izolacij Termo, d. d. Stroka varnosti in zdravja pri delu je imela pomembno mesto v delovanju tega podjetja tudi zaradi skokovitega razvoja na področju ravnanja z okoljem. Strokovni delavec Janez Bogataj (dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v letu 2003) je prevzel področje ravnanja z okoljem, Gorazdu Sušniku pa posredoval dragocene praktične izkušnje in strokovna znanja s področja varnosti in zdravja pri delu v proizvodnji termoizolacijskega materiala. Leta 2005 so v Termu na podlagi dela Gorazda Sušnika vzpostavili sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18OO1 ter bili v branži prvi s certificiranim sistemom in med prvimi v Sloveniji nasploh. Bil je skrbnik sistema. Čeprav so v Termu d. d. trikrat letno izvajali vzdrževanje prav med prazniki, je Gorazd Sušnik vsakič izkoristil možnost, da se med vzdrževanjem seznani s skritimi nevarnostmi uporabljane tehnologije. Največji poudarek je namenil usposabljanju delavcev in delovanju sistema v praksi za neposrednega izvajalca. Ocenjevanje tveganja ter njegove revizije so bile izvajane z neposrednim sodelovanjem vseh zaposlenih. Spoznal je, da je razgovor z delavcem in njegova motivacija za varno in zdravo delo več od zgolj formalnega permanentnega usposabljanja in prisile. Gorazd Sušnik je z uspešnim sodelovanjem z oddelkom Konstrukcije in proizvodnja nemalokrat preprečil oziroma omejil nevarnost in delavca s konstrukcijskimi rešitvami odmaknil od nevarnosti. Sodeloval je tudi pri razvoju delovne opreme od idejnega projekta do postavitve in zagona. V škofjeloškem podjetju so uspeli zmanjšati število poškodb pri delu s 35 v letu 1993 na osem v letu 2007 ter občutno zmanjšali verjetnost in resnost poškodb. Po teh kazalcih so bili med najboljšimi v branži.

 

Škofjeloški Termo je leta 2006 postal del koncerna Knauf Insulation. Leto kasneje je bil Gorazd Sušnik imenovan na delovno mesto menedžerja za zdravje, varnost in okolje na ravni skupine Knauf Insulation Europa. V oddelku za regulativo (Regulatory Affaire Department koncerna), ki pokriva vsa s predpisi regulirana področja, je neposredno podrejen direktorju oddelka, ki je eden od vodilnih menedžerjev v skupini na ravni Evrope in Rusije. Na podlagi temeljitega preverjanja in praktičnega testiranja so vodilni skupine ocenili, da ima ustrezne praktične izkušnje in primerno strokovno usposobljenost, kar je brez dvoma dobro spričevalo za Oddelek za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Vodstvo koncerna je pred imenovanjem preizkusilo njegov odnos do varnosti in zdravja pri delu tudi na zahtevnem gradbišču v Srbiji, ki je pomenilo velik izziv zaradi obsežnosti del, organizacije in razpoložljive opreme. Strokovno so mu neposredno podrejeni menedžerji za varnost in zdravje pri delu v dvanajstih obratih koncerna. Njegova naloga je, da obratom svetuje in jih nadzira. Osnovne delovne naloge Gorazda Sušnika so:

  • vodenje, uvajanje, ureditev in zagotavljanje najboljših praks v vsem, kar se tiče varnosti in zdravja pri delu ter ekologije, predvsem v obratih kamene in lesne volne, sodeluje pa tudi v drugih obratih skupine (steklena volna, EPS, XPS),
  • uvajanje integriranega sistema vodenja (IMS) v vse obrate,
  • svetovanje in nadzor kapitalsko intenzivnih projektov,
  • vodenje in sodelovanje pri pogajanjih z državnimi oblastmi,
  • podpiranje, sodelovanje, nadzor in svetovanje strokovnim delavcem v obratih.

 

V vsakem obratu koncerna so menedžerji za varnost in zdravje pri delu, ekologijo in kakovost (HSEQ - Health and Safety, Ecology, Quality). Gorazd Sušnik kot menedžer na ravni koncerna pričakuje, da so iniciativni, da opozarjajo na tveganja in predvsem da znajo s svojim strokovnim znanjem sodelovati in svetovati pri reševanju varnostno-ekoloških izzivov. Sodelujejo pri razvoju tehnologije za nove izdelke. Gorazd Sušnik na ravni skupine Knauf Insulation vodi nekatere obsežne in zahtevne projekte, v katere so vključeni tudi priznani evropski strokovnjaki iz različnih institucij. Tako na primer vodi projekt "varnost utrjevalnih komor", da se preprečijo izredni dogodki, ki lahko povzročijo večjo škodo na ljudeh, opremi in infrastrukturi.

 

V skupini nastajajo priporočila za varnost utrjevalnih komor (Curing Oven Safety), da bi se preprečili požari zaradi formaldehidne smole. Velja timski pristop, lahka dostopnost do informacij o delovanju, izmenjava in izvajanje najboljših praks, motivacija in vključevanje zaposlenih. Brez sodelovanja delavcev ne gre. Ti pa morajo biti usposobljeni za pravilno in varno delo.

 

Dvakrat letno se organizira skupni sestanek strokovnih delavcev na ravni Knauf Insulation, kjer se pogovarjajo o najaktualnejših tematikah ter določijo merljive cilje za naslednje obdobje. Utečena praksa pa so stalni kontakti ter sestanki v manjših skupinah.

 

Ocena tveganja koncerna Knauf Insulation temelji na naslednjih načelih:

  • timski pristop,
  • prepoznavanje in obvladovanje kritičnih tveganj in aktivnosti,
  • kupna ocena tveganja za delovna mesta vseh obratov ter ločena ocena tveganja za kritične aktivnosti,
  • prepoznavanje in obvladovanje kritičnih aktivnosti,
  • navodila za delo so osnova sistema,
  • reduciranje sistemske dokumentacije (ne mnogo, ampak bistveno),
  • jasne odgovornosti,
  • medicina dela pripravi kontraindikacije.

 

Vodja obrata določi skupino največ 10 delavcev, ki razpravljajo o vseh nevarnostih na delovnem mestu, od dostopov, vrtljivih ali vročih delov do postopkov pri strojelomih ipd. Strokovni delavci pri tem uporabljajo vprašalnik, ki ga je Gorazd Sušnik izdelal še v železarni. Sledi pogovor z drugimi nivoji (tehnologi, vodja proizvodnje, vzdrževanja, logistike idr.). Ko so informacije zbrane, strokovni delavec zapise primerja z monitoringi (meritve v delovnem okolju, ugotovitve zdravniških pregledov) in ovrednoti tveganje po metodi skupine. To so podlage za izdelavo ocene tveganja. Kjer nevarnosti ni mogoče povsem odstraniti, se določi obvezna uporaba ustrezne osebne varovalne opreme.

 

Gorazd Sušnik v skladu s tradicijo koncerna timsko pripravlja tudi najboljšo prakso za izbiro ustrezne osebne varovalne opreme. V sodelovanju s strokovnimi delavci obratov pripravi pregled pričakovanih in priporočenih lastnosti osebne varovalne opreme ter kriterije za njeno uporabo. Tako pripravljena skupna navodila pošlje v revizijo strokovnim delavcem obratov. Pri priporočenih lastnostih upoštevajo potrebo po udobju delavcev.

 

Metoda je med drugim kvantitativna. Gorazd Sušnik spremlja, zbira in primerja vse vhodne (npr. nabave surovin, porabe energentov in energij, organskih in anorganskih materialov) in izhodne podatke (npr. količine posameznih vrst odpadkov po procesih, emisije), ki opisujejo delovanje obratov. Te podatke potem izrazi v XX na enoto proizvoda (npr. CO2 na tono proizvoda). To omogoča pregled stanja ter identificiranje primerov dobre prakse za ves koncern. Opozarja namreč, da so dobre prakse slehernega obrata priložnost za ves koncern. Timsko delo z brain-storming delavnicami so pot za iskanje rešitev. Vendar pa prav tako opozarja, da ni uspešnega dela brez stikov s stroko, kar sam uresničuje s povezovanjem v društvu varnostnih inženirjev in zbornici.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

V Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske se je vključil leta 2000. Udeleževal se je vseh strokovnih posvetov, delavnic in predavanj in izpopolnjeval svoje znanje ter navezoval strokovne stike. Bil je eden od ustanovnih članov Zbornice za varnost in zdravje pri delu. Zanj je pomembno, da sodeluje tako v društvu in zvezi društev varnostnih inženirjev kot v zbornici. Sodeluje tudi na konferencah koncerna o vodenju.

 

Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi mu dovoljuje, da predava na strokovnih posvetih. To razume kot priložnost za širjenje dobre prakse. Obsoja miselnost, da je treba dobro prakso v stroki varnosti in zdravja pri delu skrivati kot poslovno skrivnost in priložnost za konkurenčno prednost na trgu. Na posvetu Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije je leta 2008 predstavil sistem varnosti in zdravja pri delu v koncernu Knauf Insulation.

 

Pripravil je brošuro oziroma vodnik Uvod v varno in zdravo delo kot interno izobraževalno gradivo. V brošuri je opisal vsa ključna področja, od motivacije za varno delo, zakonskih zahtev pa vse do praktičnih napotkov za delo v posameznih delovnih okoljih oziroma posamezno delovno opremo.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Gorazd Sušnik je dokazal na evropski ravni konkurenčno usposobljenost slovenskih varnostnih inženirjev. Kot član menedžmenta koncerna zahteva izboljšanje položaja varnostnih inženirjev v vseh obratih koncerna, kar izboljšuje status stroke ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Odkar je menedžer koncerna za zdravje, varnost in okolje, je zahteval in dosegel, da je vsak obrat koncerna zaposlil varnostnega inženirja ter da je ta vezan neposredno na vršni menedžment obrata. Dosegel je, da je varnostni inženir v obratih koncerna Knauf Insulation eden najbolj cenjenih poklicev inda ima ustrezen status. Opozarja na pomen komunikacijskih spretnosti varnostnega inženirja. Sam na svojih številnih potovanjih po evropskih obratih koncerna vedno obišče tudi direktorje obratov in vztraja, da se varnostni inženir vključi v direktorjev kolegij. Tveganja ocenjuje s timskim pristopom, v katerega vključuje tako strokovne delavce koncerna kot druge udeležence v procesu dela.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije