• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2009-II

MIRKO VOŠNER

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2009

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2009 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežka univ. dipl. varnostnega inženirja Mirka Vošnerja, interdisciplinarni pristop in delo na področju varnosti in zdravja pri delu in sistem spremljanja nevarnih dogodkov,

 

izpolnjujeta razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2009.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2009 za Mirka Vošnerja, ki jo je 12. junija 2009 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Velenje;
  2. pogovora s kandidatom dne 6. avgusta 2009 v BVD-Ravne, d.o o.;
  3. ogleda dokumentacije BVD-RAVNE, d.o.o.:
    • zapisnik o izrednem varnostnem pregledu uporabe osebne varovalne opreme pri delavcih z zdravstvenimi omejitvami z dne 2. 10. 2008 - ugotovitve pregleda,
    • ocena delazmožnosti podjetja XXX z dne 22. 6. 2009,
    • knjiga evidentiranja nevarnih dogodkov,
    • piramida nevarnih dogodkov in nezgod pri delu v podjetju YYY v obdobju 1996-2008;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2009;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Univerzitetni diplomirani varnostni inženir Mirko Vošner je direktor Biroja za varnost pri delu - BVD-Ravne, d.o.o., Koroška cesta 14 na Ravnah na Koroškem (http://www.bvd-ravne.si/). Značilen zanj je celovit pristop k tehničnemu in zdravstvenemu varstvu delavcev. Mirko Vošner se je zgodaj zapisal humanizaciji dela in je kot varnostni inženir v Železarni Ravne nasledil Avgusta Kuharja in Franca Čegovnika, znamenita predhodnika v stroki varnosti in zdravja pri delu.

 

Rodil se je 5. 7. 1960 v Slovenj Gradcu. Leta 1979 se je vpisal na študij varstva pri delu na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani in leta 1982 diplomiral. Leta 1984 se je odzval vabilu Višje tehniške varnostne šole in se vpisal v Ljubljani na dislocirani oddelek Fakultete za varstvo pri delu iz Niša ter leta 1986 postal univerzitetni diplomirani varnostni inženir. V tem času je prevzel v Železarni Ravne vodenje Službe za ekologijo, zdravstveno in socialno varstvo z dvema ekologoma, postajo za prvo pomoč in s socialnimi delavkami. Pod vodstvom prof. dr. Janka Sušnika je veliko delal za izpopolnitev metode Ocenjevalna analiza delovnega mesta in njene nadgradnje Merske analize delovnega mesta. Njegov vodja Franc Čegovnik je vodil službo tehničnega varstva. Po Čegovnikovi upokojitvi leta 1992 je Mirko Vošner prevzel vodenje celovite službe, ki je zagotavljala nujni interdisciplinarni pristop.

 

Železarna Ravne je po osamosvojitvi Republike Slovenije v letu 1991 izgubila 80 odstotkov svojega trga - med drugim tudi proizvodnjo zahtevnih jekel za namensko proizvodnjo Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Jugoslavija je bila namreč ena izmed šestih držav, ki so izdelovale vojaška reaktivna letala. Med drugim se je tik pred razpadom Jugoslavije snovala proizvodnja najsodobnejšega nadzvočnega vojaškega letala, za katerega je železarna izdelala vrhunsko zlitino iz železa, niklja, molibdena, kroma in titana. Kot dodaja Mirko Vošner, je inženir metalurgije Marjan Velikonja v začetku tranzicijskega obdobja po letu 1991 na podlagi posredovanja prve Demosove vlade in na podlagi svojih dotedanjih bogatih izkušenj iz dela v nemški metalurški industriji pomembno pomagal Železarni Ravne pri pridobivanju nadvse potrebnih novih evropskih trgov in uvajanju sodobnih menedžerskih oblik dela. Inženir Velikonja je med drugim terjal vključitev vodje službe varstva pri delu v delo vršnega menedžmenta, kar je še dodatno dvignilo raven izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu v s tehnološkega vidika nevarnem delovnem okolju.

 

V začetku 90. let je z mednarodno konzultantsko firmo Mc Kinsey sodeloval pri projektu kadrovskega prestrukturiranja Železarne Ravne in kasneje še sistema Slovenskih železarn. Priporočilo zaključka projekta prestrukturiranja je bila reorganizacija Železarne Ravne na ključna proizvodna podjetja ter na 15 storitvenih oz. t.i. servisnih in stroškovno mnogo bolj obvladljivih podjetij. Sedaj na območju nekdanje Železarne Ravne deluje 50 pravnih in fizičnih oseb.

 

V skladu s to usmeritvijo je Mirko Vošner sprejel izziv in marca 1994 s sodelavci ustanovil eno prvih podjetij v Sloveniji za izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu, Biro za varnost pri delu, skrajšano BVD-Ravne, d. o. o. V osnovni kapital novoustanovljenega podjetja so ustanovitelji vložili med drugim tudi vso odpravnino, ki so jo prejeli ob prehodu v novo organizacijsko obliko iz Železarne Ravne. Postalo je uspešno pilotno podjetje z dovoljenjem za delo za strokovne naloge varnosti pri delu. Podjetje, sprva usmerjeno predvsem v podjetja nekdanje Železarne Ravne, je začelo svoje storitve nuditi tudi širšemu gospodarskemu okolju na Koroškem. Ker so bila prva dovoljenja za delo za zunanje strokovne službe s posebnim pravilnikom izdana šele leta 1996, je BVD-Ravne v prvih letih svojega delovanja lahko strokovna dela za podjetja izven železarne opravljal le z izrecnim pisnim dovoljenjem pristojnega inšpektorja za delo, ki je razumel potrebe zagotavljanja varstva pri delu v tranzicijskem času.

 

Mirko Vošner je večkrat dejal, da je imel na strokovnem področju dve veliki sreči: prvič, da je pričel delati v Železarni Ravne z izredno zahtevno in nevarno tehnologijo, in drugič, da je imel izvrstne vodje in sodelavce, od katerih je lahko črpal strokovno znanje in izkušnje. V Železarni Ravne se je posebej zavzemal za dvig ravni varnosti in zdravja pri delu s profesionalnim, zavzetim in odgovornim delom strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu. Vseskozi s sodelavci odlično sodeluje s pooblaščenimi zdravniki. Dosledno zahteva vzajemno sodelovanje strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika pri izdelavi strokovnih podlag za oceno tveganja.

 

S sodelavci iz BVD-Ravne je vpeljal in izvajal strokovne projekte, kakršni so Humanizacija dela v Železarni Ravne, Projekt humanizacije dela v Termoelektrarni Šoštanj ter nove metode planiranja in načrtovanja pregledov delovne opreme, preiskav kemičnih in fizikalnih škodljivosti na delovnem mestu ter usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu. Zavedajoč se pomena hitrega in strokovnega nudenja prve pomoči poškodovanemu ali nenadoma obolelemu delavcu je s strokovnimi argumenti v zaokroženem gospodarskem območju bivše Železarne Ravne uspel ohraniti eno redkih še delujočih postaj prve pomoči v Sloveniji. Oblikoval je sistem laične kontrole bolniškega reda delavcev v Železarni Ravne in širše na Koroškem. Je avtor številnih strokovnih člankov o varnosti in zdravju pri delu v tovarniškem glasilu Fužinar.

 

BVD-Ravne sedaj nudi strokovne storitve varnosti pri delu delodajalcem v metalurgiji, kovinskopredelovalni industriji, lesarstvu in v gradbeništvu. Mirko Vošner je s sodelavci v zadnjem obdobju prispeval pomemben delež k pridobitvi mednarodnega certifikata za vodenje sistema varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 za podjetje Metal Ravne, d.o.o.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Aktivno se je vključil v delo Društva varnostnih inženirjev Velenje in bil njegov predsednik od leta 1998 do 2002. Predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije je bil od leta 1998 do 2000. Soočil se je z resnim položajem varnostne stroke zaradi gospodarske krize in se povezal s številnimi kolegi po Sloveniji, da bi na izzive tranzicije odgovorili z boljšo povezanostjo stroke. Bil je pomembna vez med stroko ter državnimi institucijami in službami s tega področja.

 

Bil je eden najodločnejših predlagateljev in soustanovitelj Zbornice varnosti in zdravja pri delu 29. 11. 2000. Bil je njen prvi in inovativni predsednik v dveh mandatih, 2000-2004 in 2004-2008, torej kolikor je v skladu s statutom zbornice najdlje možno. Še vedno je eden od njenih podpredsednikov. Zaman si je prizadeval za pridobitev javnih pooblastil zbornici za podeljevanje dovoljenj za strokovne naloge varnosti pri delu. S tem je želel na eni strani predvsem dvigniti strokovno raven izvajanja nalog varnosti pri delu ter na drugi omejiti pretirano in skorajda nekritično ustanavljanje podjetij z dovoljenjem za delo, ki povzročajo vsaj pri nekaterih pravnih in fizičnih osebah izrazite pojave nelojalne konkurence.

 

Kot predstavnik zbornice je sodeloval pri delu vladnega Sveta za varnost in zdravje pri delu v obdobju 2002-2008 in pri pomembnih vladnih projektih. Eden takšnih je bila priprava Resolucije nacionalnega programa o varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 126/2003), ki je utemeljila nujnost permanentnega usposabljanja strokovnih delavcev. V letu 2008 je sodeloval pri projektu Ministrstva za javno upravo po metodologiji Evropske komisije za odpravo administrativnih ovir na področju varnosti in zdravja pri delu. Kljub težnjam, da bi odpravili pisno oceno tveganja pri samozaposlenih fizičnih osebah, je opozarjal na nujnost strokovnega ocenjevanja tveganja tudi pri tistih fizičnih osebah, ki opravljajo nevarno dejavnost.

 

Bil je nosilec različnih strokovnih tem in avtor številnih referatov s področja varnosti in zdravja pri delu na rednih zborničnih posvetih podjetij z dovoljenjem za delo, letnih konferencah Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in konferencah Oddelka za tehniško varstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Med drugim je predstavil vlogo strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu, staranje delovne sile, sistem varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, preprečevanje uživanja alkohola in nedovoljenih drog, absentizem in varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje invalidov v delovnem okolju, administrativne ovire in sistem varnosti in zdravja pri delu, interni strokovni nadzor pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu idr.

 

V okviru mednarodnega sodelovanja je z referati predstavil v Celovcu delovanje strokovnih delavcev oziroma varnostnih inženirjev v Sloveniji, na Dunaju na posvetu Združenja strokovnih delavcev Velike Britanije - OHSAS za države srednje in vzhodne Evrope delovanje zbornice, v Zagrebu na strokovnem simpoziju varnostnih inženirjev Hrvaške vlogo zbornice na področju razvoja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ter leta 2008 na mednarodnem simpoziju Alpe-Adria v Opatiji izkušnje Slovenije pri izdelavi ocene tveganja.

 

Bil je član druge uprave Fundacije Avgusta Kuharja v mandatu 2000-2003. Leta 2005 je prejel priznanje Avgusta Kuharja št. 65.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

S svojo strokovno rastjo ter angažiranjem v stroki varnosti in zdravja pri delu na ravni države je presegel običajna pričakovanja. Bil je izjemen sogovornik mnogim domačim in tujim strokovnjakom ter eden redkih, ki so s spretno uporabo medijev popularizirali poklic varnostnega inženirja in njihove strokovne smernice. Kot diplomirani varnostni inženir ter operativni izvajalec nalog je znal uspešno voditi tudi tim strokovnjakov podjetja BVD Ravne, d.o.o.

 

Stroki in področju varnosti in zdravja pri delu v Slovenji je neizpodbitno dal poseben pečat ter bil nenehen borec za upoštevanje povezanih interesov delavstva, menedžmenta in politike. Poudarja, da je varnosti in zdravja pri delu ekonomska kategorija, ter s tem vpliva na poslovno politiko menedžmenta. Prepričan je, da je prvi pogoj za dobro delo strokovnih delavcev s področja varnost in zdravje pri delu dobro informirana, zlasti pa z argumenti prepričana vodstvena ekipa vsakega podjetja o pomenu vlaganja v sistem varnosti in zdravja pri delu.

 

Interdisciplinarni pristop na področju varnosti in zdravja pri delu

 

Pomembno je prispeval k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu v Železarni Ravne oziroma v metalurškem delovnem okolju.

 

Leta 1982 je diplomiral pod mentorstvom prof. dr. Janka Sušnika in dr. Gabriela Hrušovarja z diplomsko nalogo Center za tehnično in zdravstveno varstvo delavcev Železarne Ravne. Interdisciplinarnemu pristopu in delu na področju varnosti in zdravja pri delu je ostal zvest. Znanje je poglabljal s sodelovanjem s takratnimi slovenskimi vrhunskimi in inovativnimi strokovnjaki. Leta 1981 je vodja dispanzerja za medicino dela na Ravnah postal prof. dr. Janko Sušnik, ki je skupaj s Francem Čegovnikom začel snovati na podlagi zgledov iz švedskih ladjedelnic takrat za Slovenijo in Jugoslavijo inovativne ocenjevalne in merske analize. Štejemo jih lahko za predhodnico današnje ocene tveganja. Ocenjevalna analiza delovnega mesta (OADM) je bila subjektivna ocena interdisciplinarne skupine strokovnjakov (varnostni inženir, ergonom, ekolog, specialist medicine dela in predstavnik iz priprave dela). Nadgradnja OADM je bila merska analiza, ki je z uveljavljenimi merilnimi metodami na znanstveni način vrednotila fiziološke obremenitve delavcev med delom.

 

Po ustanovitvi BVD-Ravne je vztrajal pri celoviti ponudbi interdisciplinarnega servisiranja podjetij tehničnega varstva (pregledi delovne opreme, ekološke preiskave delovnega okolja, usposabljanja delavcev, ocena tveganja), zagotavljanja prve pomoči in požarne varnosti. Danes ima BVD Ravne dvanajst zaposlenih strokovnjakov (diplomirani varnostni inženirji, diplomirani inženir elektrotehnike, magistra prometne znanosti, medicinske sestre). Vsak ponedeljek imajo v podjetju kolegij strokovnih delavcev, na katerem ocenijo realizacijo opravljenih nalog in sprejmejo konkreten program za podjetja, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo za izvajanje nalog varnosti in zdravja pri delu.

 

Kljub stroškovnemu bremenu vztraja pri zaposlitvi petih medicinskih sester, ki zagotavljajo 24-urno nudenje prve pomoči, kar je odločilno za ohranjanje življenja ob hudih poškodbah in drugih nevarnih zdravstvenih stanjih. Medicinske sestre izvajajo tudi preventivno dejavnost, kot so sanitarno-higienski pregledi pomožnih prostorov, kontrola izvajanja zdravstvenih omejitev delavcev na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov ali odločb senata invalidske komisije, preventivna cepljenja v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne ipd. Strokovne delavce razbremenijo pri izvajanju administrativnih in rutinskih del. Postaja prve pomoči ima letno 6000 obiskov zaposlenih, od katerih se jih 95 % vrne na delovno mesto, preostalih 5 % pa je usmerjenih v iskanje zdravniške prve pomoči.

 

Naloge pooblaščenega zdravnika v podjetjih bivše Železarne Ravne izvajajo trije specialisti medicine dela, ki so v pogodbenem odnosu. Redno so prisotni v proizvodnji, ker Mirko Vošner vztraja, da so seznanjeni z dejanskimi razmerami, v katerih delavci delajo. V začetku leta se na podlagi pravne zakonodaje in finančnih sredstev, ki jih zagotovi delodajalec, pripravi podroben letni načrt dela na področju izvajanja nalog varnosti in zdravja pri delu. Med drugim se pripravi poimenski seznam delavcev, ki so na vrsti za obdobni preventivni zdravstveni pregled v skladu s pravilnikom in internimi kriteriji oziroma prioritetami. Delazmožnost se ugotavlja upoštevajoč dejanske delovne pogoje na delovnem mestu. Po opravljenem pregledu se za vsakega pregledanega delavca izda spričevalo, v katerih je zabeleženo obvestilo tudi o morebitnih zdravstvenih omejitvah za opravljanje dela oziroma o potrebi po uporabi osebne varovalne opreme (na primer brez omejitev, potreba po kontrolnih pregledih, skladnost z oceno invalidske komisije, obvezna zaščita sluha). Rezultati pregledov se upoštevajo pri ocenjevanju tveganja. Medicinske sestre postaje prve pomoči BVD Ravne, vsaj četrtletno nadzorujejo izvajanje varnostnih ukrepov pri delavcih z zdravstvenimi omejitvami. Pripravljajo pisna poročila o rezultatih nadzora ter z ugotovitvami seznanijo pooblaščenega strokovnega delavca in vodstvo podjetja.

 

Tako zastavljeno delo se obrestuje, saj podatki pri največjih podjetjih, za katere strokovne naloge izvaja BVD-Ravne, kažejo na najnižji obseg absentizma v zgodovini. Mirko Vošner take rezultate dosega tudi zato, ker namenja veliko časa komuniciranju z vršnim menedžmentom v podjetjih. Vsaj dvakrat letno skupaj s posameznim direktorjem opravi do 4-urni ogled proizvodnje, da se ta seznani z dejanskimi potrebami po varnosti in zdravju pri delu. BVD-Ravne, hrani dokumentacijo oziroma vodi kompletne evidence iz varnosti in zdravja pri delu in preventivnih ukrepih, delodajalcem dostopne preko intraneta. Delodajalcu stoji ob strani tudi, če pride do hujših poškodb, in zagotavlja ustrezno komunikacijo z represivnimi državnimi organi, kot so policija, preiskovalni sodnik in državni tožilec. Takšna brezkompromisna drža ustvarja zaupanje in veljavo stroke.

 

Sistem, ki ga je BVD-Ravne zgradil, je Mirko Vošner predstavil na posvetih Zbornice varnosti in zdravja pri delu in poroča o povzemanju te dobre prakse v Sloveniji.

 

Sistem spremljanja nevarnih dogodkov

 

S sodelavci je Mirko Vošner izdelal postopek ravnanja in ukrepanja ob nevarnih dogodkih. Analiza nevarnih dogodkov, ki se niso končali z nezgodo pri delu, je namreč najbolj poceni preventiva, ki omogoča pravočasno in v večini primerov učinkovito ukrepanje.

 

V letu 2008 je s sodelavci izpeljal projekt spremljanja korelacije nevarnih dogodkov ter pogostnosti in resnosti poškodb pri delu. Projekt se je začel z usposabljanjem vršnega menedžmenta, delovodij in obratovodij in na koncu delavcev. Ves proces uvajanja je trajal več kot leto dni. V delovodskih pisarnah so sedaj knjige evidentiranja nevarnih dogodkov, v katere delavci vpisujejo svoja opažanja, kot na primer: nespoštovanje predpisanih tehnoloških postopkov dela oziroma navodil varnega dela, neustrezno izbrana privezovalna sredstva, spolzka lestev, neustrezna uporaba osebne varovalne opreme, nevarnost požara ipd. Izdelan je sistem redne analize nevarnih dogodkov in rednega obdobnega nadzora izvajanja sprejetih varnostnih ukrepov.

 

Analiza vseh evidentiranih in raziskanih nezgod pri delu za obdobje 1996-2008 je pokazala zakonitost povezanosti pogostnosti nevarnih dogodkov in poškodb na delu (glej piramido zabeleženih dogodkov v prilogi).

 

Sistem evidentiranja in raziskovanja nevarnih dogodkov je Mirko Vošner predstavil na posvetu Zbornice varnosti in zdravja pri delu, kar kaže na pripravljenost posredovanja dobre prakse, ki je v značilnem nasprotju z negativno mentaliteto, da jo je treba skrivati, da bi se s tem ohranila tržna prednost.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Priloga: Priloga k poročilu strokovne komisije za izjemni dosežek 2009 Mirko Vošnerja