• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2011
Cveto Bizjak

RUDI JANEŽIČ

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2011

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2011 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežek Rudija Janežiča, sistem varnosti in zdravja Nuklearne elektrarne Krško

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2011.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2011 za Rudija Janežiča, ki jo je 15. junija 2011 pripravilo Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto;
  2. pogovora s kandidatom dne 23. avgusta 2011 v Nuklearni elektrarni Krško, Vrbina 12, Krško;
  3. pogovora s Predragom Širolo, tehničnim direktorjem Nuklearne elektrarne Krško;
  4. pogovora s Ferdom Androjno, vodjo vzdrževanja Nuklearne elektrarne Krško;
  5. pogovora z Janezom Kranjcem, vodjo proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško;
  6. informativnega priročnika Nuklearne elektrarne Krško za usposabljanje izvajalcev remonta Remont 2010;
  7. kartona Varstvene zahteve na delovišču, ki je obešen na vidnem mestu na vsakem delovišču v Nuklearni elektrarni Krško pred začetkom izvajanja vseh del;
  8. prikazanega filma "Remont v NEK"
  9. ogleda Nuklearne elektrarne Krško in nameščenih navodil za varno delo;
  10. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2011;
  11. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  12. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Diplomirani inženir strojništva Rudi Janežič je vodja varstva pri delu v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Odgovoren je za varnost in zdravje pri delu celotne NEK.

 

Vodstveni delavci NEK izjemno pohvalno ocenjujejo njegovo delo: je zanesljiv, saj hitro prepozna tveganja in kdaj je potrebno ukrepati. V »plazu problemov« zna oceniti, kakšen ukrep bo res dal rezultate, zato mu vodilni delegirajo odgovornost. Pripravljen je prevzeti odgovornost. Je samoiniciativen po pristopu »pripraviš – promoviraš – kupiš – izvedeš«. Cenijo, da vodilnih ne opozarja zgolj na njihovo odgovornost za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, temveč sam predlaga ukrepe za doseganje tega cilja. Posebej cenijo, da vnaprej napove, kaj bo treba storiti v prihodnosti, in s tem omogoči pravočasno načrtovanje. Vsak problem premisli in išče rešitve, kako v praksi uresničiti predpise in pravila varnosti in zdravja pri delu. Zaslužen je za ozaveščanje vodilnih o kompleksnosti varnosti in zdravja pri delu v NEK. Pri nabavi osebne varovalne opreme razišče vso ponudbo na tržišču in organizira razpravo, katera je najprimernejša za potrebe NEK. Dal je vrsto pobud za tehnološke izboljšave. Opazili so, da ne dela zgolj v pisarni, ampak tudi na terenu. Opazili so rezultate njegovega dolgoletnega dela, predvsem z dvigom varnostne kulture v NEK, s prepoznavnostjo službe varnosti in zdravja pri delu, z implementacijo varnosti in zdravja pri delu v vse segmente dela v NEK ter z uvedbo učinkovitega usposabljanja delavcev za varnost pri delu in požarno varnost.

 

Službo varnosti in zdravja pri delu v NEK sestavljata dva redno zaposlena strokovnjaka (poleg Rudija Janežiča še sodelavec Mirko Lahne) in en zunanji strokovnjak (Jernej Šepec), ki redno dela na lokaciji NEK. V NEK je tudi izvedenka za nevarne kemikalije Sabina Pungerčar, dipl. var. inž. Služba intenzivno sodeluje z medicino dela v Krškem, kjer se izvajajo preventivni zdravstveni pregledi. Pokriva tudi usposabljanje iz požarne varnosti. Uvajajo standard OHSAS za ocenjevanje sistema varnosti in zdravja pri delu, toda delujejo tudi po načelih transparentnosti delovanja ter prepoznavanja odgovornosti posameznih vodilnih in drugih delavcev.

 

Služba sodi v sklop Tehnične operative NEK. Kolegij uprave NEK sestavljajo direktorji sektorjev, vodje samostojnih služb ter vodja službe vzdrževanja in vodja službe proizvodnje. Uprava sklicuje tudi tematske sestanke kolegija, ki se jih občasno udeležuje tudi Rudi Janežič. Vsi vodstveni delavci morajo opraviti usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti. Vsaki dve leti služba varstva pri delu v sodelovanju z zunanjim izvajalcem in z drugimi elektrogospodarskimi podjetji Slovenije organizira usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in medicine dela za vodilne delavce, da jih seznanijo s predpisi in zahtevami le-teh, s poudarkom na odgovornostih vodilnih delavcev. Predavajo jim vrhunski slovenski strokovnjaki.

 

V NEK je zaposlenih 600 delavcev, del jih dela v šestih izmenah. V NEK obstajajo praktično vsa znana tveganja za varnost in zdravje pri delu, kakršna so dela na višini in v globini, dela v jaških in drugih zaprtih prostorih, dela na jezu, gradbišča, zamenjava težkih kosov opreme, hrup, dela v bližini nizke, srednje in visoke električne napetosti, delo pod nizko napetostjo, veliko število delovnih skupin ljudi na skupnem delovišču, psihosocialne obremenitve na odgovornem delu ter seveda ionizirajoče sevanje. NEK je vsaka štiri leta izpostavljena mednarodnemu nadzoru komisije WANO (World Association of Nuclear Operators) – svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn. Komisija je sestavljena iz strokovnjakov različnih področij iz različnih držav (elektrarn). Tri tedne spremlja in nadzira vse procese delovanja elektrarne ter na podlagi ugotovitev izda priporočila za izboljšanje stanja. Kontrola upoštevanja priporočil je izvedena po letu in pol. Gre za vrednote, opredeljene v Kodeksu varnostne in poslovne etike NEK, ki usmerjajo način dela v jedrskih objektih in so predpostavka varnega in stabilnega obratovanja. Varnostna kultura NEK določa prioritetnost jedrske varnosti in je podlaga za preobrazbo delovnih navad zaposlenih. Ustvarja in nadgrajuje se z znanjem sodelavcev, medsebojnim komuniciranjem, timskim delom, stalnim usposabljanjem, obratovalnimi izkušnjami in kakovostnim vodenjem. Spoštovanje načel varnosti in zdravja pri delu razumejo kot prvi korak k varnostni kulturi zaposlenih.

 

Tako v času obratovanja kot v času zaustavitve obratovanja NEK je treba zagotavljati jedrsko varnost z ohranjanjem varne konfiguracije zaščitnih in obratovalnih sistemov. V NEK se upoštevajo ameriška pravila vzdrževanja (maintenace rule) za maksimalno razpoložljivost in zanesljivost opreme, kar se zagotavlja s korektivnimi in preventivnimi posegi. Vzdrževanje je nasploh najbolj zahtevna naloga, med katero je treba ves čas zagotavljati varnost in zdravje pri delu vzdrževalcev in varnost elektrarne. Čas za vzdrževanje določene opreme se določa na podlagi obsega del ter na podlagi razpoložljivega časa, ko je oprema lahko izven pogona.

 

Vse aktivnosti v NEK (izvajanje vzdrževalnih posegov, izvajanje projektnih sprememb, testiranje opreme, praktična usposabljanja …) se izvajajo po delovnemu nalogu, ki ga vsaj štiri tedne pred izvedbo pripravi tehnolog. Že v fazi planiranja delovnega naloga mora tehnolog predvideti tveganje iz varnosti in zdravja pri delu, protipožarne varnosti in radiološke zaščite ter po potrebi poišče pomoč službe varnosti in zdravja NEK. Na podlagi tega pripravi ustrezne dovolilnice (požarno dovolilnico, dovolilnico za prenos težkih bremen, dovolilnico za delo pod napetostjo …). Potem da delovni nalog na procesiranje in planiranje, kjer ga tedenski koordinator aktivnosti (TKA) pregleda, določi omejitve in predviden razpoložljivi čas za izvedbo ter ga posreduje v nadaljnjo pripravo in planiranje za izvedbo. Pripravi se osamitev opreme, določijo podporne discipline za izvedbo, razmisli o potrebni opremi, rezervnih delih, zavarovanju delovišča … Ko so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo (izvršene osamitve, odobren nalog, podpisane vse dovolilnice in končno še podpisana zadnja dovolilnica vodje izmene obratovanja) se lahko prične izvedba del.

 

Preglednost varnostnih tveganj in upoštevanje navodil varnosti in zdravja pri delu sistemsko dosegajo s kartonom »Varstvene zahteve na delovišču«, s katerim je opremljeno vsako stalno ali začasno delovišče v NEK, in z verifikacijskim listom pripravljenosti za izvedbo aktivnosti, ki je obvezna priloga delovnega naloga. Karton je opremljen s številkama delovnega naloga in varnostnega načrta, osnovnimi podatki (lokacija, čas začetka in konca del), podatki o vodji del in odgovorni osebi/koordinatorju, označenimi nevarnostmi in obvezno varovalno opremo, dodatnimi zahtevami iz varnosti pri delu. Karton navaja varstvene zahteve na delovišču, ki so hkrati odgovornost oziroma naloge vodje del pred začetkom izvajanja del, v primeru prekinitve del in po končanju del. Z verifikacijsko listo vodja del potrjuje, da je izvedel dogovor pred pričetkom izvedbe del in izvedel tudi neposredno verifikacijo nevarnosti in uporabe zaščitnih sredstev.

 

Praksa je, da se redno izvajajo kontrolni pregledi izvedbe dela, katerih ugotovitve se vpišejo v obrazec kontrolni pregledi izvedbe dela s stališča varnosti in zdravja pri delu. Dvakrat na leto se analizirajo izpolnjeni obrazci ter ugotovitve posredujejo vodstvu NEK. Na podlagi ugotovitve se zapišejo zahtevki korektivnega programa z namenom izboljšanja stanja in odprave pomanjkljivosti.

 

Rudi Janežič sklicuje varnostne sestanke po posameznih službah NEK, ki se jih poleg zaposlenih udeležujejo tudi vodje in tehnični direktor. Sestanek je priložnost, kjer se odkrito pogovorijo o problemih iz varnosti in zdravja pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, novostih na tem področju ter o pričakovanju vodstva. Delavci se jih radi udeležujejo, predvsem zato, ker lahko vsak pove, kaj ga teži, poda lahko predloge za izboljšanje stanja oziroma za rešitev problema, s svojimi težavami neposredno seznani vodstvo, in kar je še najbolj pomembno, takoj se določi akcijski načrt za reševanje ugotovljenih pomanjkljivosti (problem – kdo je podal predlog – ugotovitve/akcija – kdo je odgovoren – rok). Akcijski plan je na intranetni strani, tako da ga lahko stalno spremljajo. Tudi sicer je v NEK intranetno/računalniško podprt program, imenovan korektivni program, ki ga lahko vsakdo uporablja tudi za zgoraj navedene razloge.

Rudi Janežič si je pridobil zaupanje zaposlenih in vodstva elektrarne s svojimi nasveti, z iskanjem rešitev za varnostne probleme, s selekcioniranjem pobud, zbranih na varnostnih sestankih, pogovorih z delavci. Izbrane nato zastopa pred upravo NEK.

 

Služba varstva pri delu NEK izvaja redna usposabljanja zaposlenih iz varnosti in zdravja pri delu in protipožarne varnosti, katerih zaključek je izpit na računalniku. Izpit je prilagojen delovnemu mestu in delavcu. Začetno usposabljanje traja tri dni, obnovitveno pa en dan. Za vsako delovno mesto je izdelana matrika potrebnih znanj. Za vse nove delavce mora mentor po poteku praktičnega usposabljanja na delovnemu mestu (lahko traja tudi dve leti ali več) izpolniti ocenjevalno listo praktičnega usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu s katero zagotavlja, da je delavec usposobljen za samostojno izvajanje dela v NEK. Seveda mora delavec v tem času opraviti tudi vsa preostala usposabljanja iz matrike (splošno usposabljanje, tečaj radiološke zaščite, dvigalničar ...). Usposabljajo tudi vse pogodbene izvajalce del ter jim zagotavljajo dodatno varovalno opremo.

 

V NEK je s 70-urnim tečajem leti prve pomoči usposobljenih okoli 140 delavcev, ki svoje znanje periodično na dve leti obnavljajo. Visoko stopnjo usposobljenosti vzdržujejo z udeležbo ekipe prve pomoči NEK na raznih preverjanjih usposobljenosti ekip prve pomoči, ekip Rdečega križa in civilne zaščite, kjer so bili leta 2009 državni prvaki ter leta 2010 na evropskem preverjanju dosegli drugo mesto.

 

Dvanajst delavcev elektrostroke je v NEK usposobljenih za varno delo pod nizko električno napetostjo. Zanje je zagotovljena vsa predpisana posebna varovalna oprema in predpisano orodje. Svoje postopke so dopolnili z lastnimi standardi osebne varovalne opreme, ki jo je treba uporabljati pri določenih delih.

 

Opremo so našli v ZDA in Združenem kraljestvu (skafandri za zaščito delavca pred udarom električnega toka in proti električnemu obloku).

 

Izjemen varnostni projekt so redni remonti vsakih 18 mesecev med dvema gorilnima cikloma. Med remontom seveda NEK ne proizvaja električne energije. Zaradi izjemnega pomena NEK za slovensko in hrvaško gospodarstvo je remont treba načrtovati tako, da je ustavitev čim krajša in da se podaljša obdobje med dvema remontoma. Cilj je izvedba remonta v 30 dneh, čeprav je v zadnjih letih zaradi izjemne zahtevnosti trajal tudi po 35 dni. Remont je treba izvesti kakovostno v prvem poizkusu, brez ponovitev zaradi napak zaradi hitenja in malomarnosti. Pri tem pa je seveda treba zagotoviti maksimalno jedrsko varnost z ohranjanjem varne konfiguracije zaščitnih in obratovalnih sistemov v skladu s Tehničnimi specifikacijami NEK. Negativni vplivi na okolje morajo biti zmanjšani na najnižjo možno raven radioloških izpustov in s pazljivim ravnanjem z odpadki v skladu s standardom ISO 14001. Cilj so nizke individualne in kolektivne sevalne doze.

 

Remont se načrtuje dolgoročno. Remont v letu 2012 je tako v letu 2011 praktično pripravljen, za remont leta 2013 je že pripravljen koncept. V času remonta je v NEK poleg 600 redno zaposlenih še dodatnih 1500 delavcev pogodbenih izvajalcev del. Rudi Janežič si prizadeva za dobro počutje delavcev in humanizacijo delovišč v NEK, zato imajo pogodbeni delavci dodatne ugodnosti (prostor za počitek, kvalitetne sanitarne enote, stalno oskrbo s pitno vodo, dodatno skupno varovalno opremo, opremo za prvo pomoč, stalno pomoč in svetovanje za pripravo in varno izvedbo del).

 

Naloga službe varnosti in zdravja pri delu NEK je, da preventivno obvlada vsa varnostna tveganja med remontom in da usklajuje varnostno funkcijo med vsemi izvajalci remonta. Ti se izbirajo na javnem razpisu med najboljšimi ponudniki.

 

Za NEK je že 25 gorivnih ciklov in remontov. Sodelujejo najraje s preizkušenimi podizvajalci, ki so dokazali, da so zanesljivi. Med njimi je tudi prejemnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v letu 2010 Cveto Bizjak iz podjetja Mikrotop, d. o. o., ki sodeluje pri remontih kot podizvajalec firme NUMIP Inženiring, Montaža, Vzdrževanje in Proizvodnja, d. o. o. iz Ljubljane. Pri remontih NEK pa NUMIP koordinacijo varnosti in zdravja pri delu med številnimi izvajalci in podizvajalci že od leta 1999 zaupa Mikrotopu. Stalne pogodbene partnerje v NEK doživljajo kot lastne delavce.

 

Zaradi izjemnih tveganj je ključno pravočasno usposabljanje vseh, ki sodelujejo pri remontu. Naloga Rudija Janežiča je, da izbere vse odgovorne za varnost in zdravje pri delu pri pogodbenih izvajalcih del in jih uvede v varnostna načela remonta. Služba varstva pri delu posreduje vsem izvajalcem del zahteve glede varnosti in zdravja pri delu v času remonta in priročnik "Varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost v NEK", ki je pripravljen v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Izvajalci del prejmejo tudi informativni priročnik, ki je pripravljen za posamezni remont in v katerem je celoten pregled načrtovanih aktivnosti z vsemi potrebnimi informacijami. Za vse izvajalce del se pripravljajo predremontna usposabljanja, katerih sestavni del je indoktrinacija iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, reševanja delavcev v primeru nezgode, varnostne kulture ter praktičnega usposabljanja za zelo zahtevne projekte. Za nekatere pogodbene izvajalce del se izvede usposabljanje na sedežu izvajalca del. V usposabljanje je vključeno tudi varnostno načelo preprečevanje vnosa tujka v sisteme (PVT/FME). Vsak vijak mora biti preštet in vsak opilek odstranjen iz sistema. Na usposabljanju indoktrinirajo delavce, da dejansko poročajo, če jim kaj pade v sistem.

 

Zahteva se pravočasno poročanje o težavah in odstopanjih. Velja 30-minutno pravilo: "Če naletiš na težavo, ki je ne moreš rešiti sam v 30 minutah, takoj obvesti svojega nadrejenega in zahtevaj pomoč. Če težava ni odpravljena v naslednjih 30 minutah, niti ni zagotovljene podpore, takoj obvesti vodstvo remonta (dežurni koordinator remonta, glavni koordinator remonta, vodja remonta)."

 

Priprave na remont trajajo dlje od same aktivnosti. Usposabljanje, med katerim simulirajo na primer delo v utesnjenih prostorih, traja tudi po teden dni.

 

Služba varstva pri delu NEK je z usposabljanjem dosegla prostovoljno poročanje zaposlenih o prav vsaki tudi najmanjši poškodbi pri delu. Prihaja predvsem do manj resnih poškodb, kot so zvini ali udarci v prst. O poškodbah morajo službi poročati tudi podizvajalci, čeprav jih ni treba sporočati zdravstvenemu zavarovanju ali inšpekciji dela. Vsi dogodki se beležijo v korektivnem programu.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

V delo Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto se je vključil že na začetku svojega poklicnega dela. Bil je v iniciativnem odboru za ustanovitev društva.

 

Rudi Janežič poudarja potrebo, da stroka svoje znanje posreduje naprej in obsoja njegovo zadrževanje, da bi si zagotovila prednost pred konkurenco na tržišču. Rad svetuje kolegom, ki iščejo rešitve problemov. Svoje delo, ugotovitve in usmeritve je večkrat predstavil širši javnosti v svojih referatih, in sicer:

  • junija 2004 v Ljubljani na posvetu Inšpektorata RS za delo na temo Sistem varnosti pri delu v NEK,
  • aprila 2005 na Otočcu na posvetu Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto na temo Raziskava poškodbe pri delu v NEK,
  • marca 2008 v Celju na 8. posvetu sekcije za gradbeništvo in koordinatorje varnosti in zdravja pri delu na temo Varna izvedba remonta v NEK,
  • oktobra 2009 na simpoziju o varnosti in zdravju pri delu na Bledu z naslovom Seizmična zaščita polarnega dvigala – primer iz prakse,
  • aprila 2010 na 12. posvetu sekcije za gradbeništvo in koordinatorje varnosti in zdravju pri delu na temo Vloga koordinatorja varnosti in zdravju pri delu pri zahtevnih vzdrževalnih delih v NEK.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Rudiju Janežiču je uspelo visoko varnostno kulturo v NEK dopolniti z enako odgovornim sistemom varnosti in zdravja pri delu tako zaposlenih v NEK kot pri pogodbenih izvajalcih del. Izjemen dosežek so priprave na remont NEK med dvema gorilnima ciklusoma, kjer je potrebno dolgoročno načrtovanje, koordiniranje številnih podizvajalcev in usposabljanje velikega števila delavcev z različnimi delovnimi navadami in varnostno kulturo. V procesu teoretičnega in praktičnega usposabljanja mu uspe izvajalce indoktrinirati z varnostno kulturo NEK, kar zagotavlja ne le njihovo varnost, ampak tudi jedrsko varnost nasploh.

 

Izjemen dosežek je uvedba kartona "Varnostne zahteve na delovišču", ki s procesom delovnega naloga omogoča obvladovanje varnosti in zdravja pri delu na številnih deloviščih v NEK.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Slavnostna brošura 2011

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2011. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.