• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2012
Cveto Bizjak

DR. MIRKO MARKIČ

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2012

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2012 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežek univerzitetnega diplomiranega varnostnega inženirja, dr. Mirka Markiča, uveljavljanje varnosti in zdravja pri delu v izobraževanju vršnega menedžmenta

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2012.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2012 za dr. Mirka Markiča, ki jo je pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana;
  2. pogovora s kandidatom dne 17 julija 2009 na Fakulteti za management Koper (UP FM) Univerze na Primorskem, Cankarjeva 5, 6000 Koper;
  3. bibliografije kandidata;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2012;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Dr. Mirko Markič je visokošolski učitelj – izredni profesor za področje menedžmenta in višji znanstveni sodelavec na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem (http://www.fm-kp.si/).

 

Rodil se je 15. 7. 1957 v Idrskem, občina Kobarid. Srednjo strojno tehnično šolo v Ljubljani je končal leta 1977. Na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani je postal varnostni inženir. Sprva se je zaposlil kot učitelj na Srednji tekstilni šoli v Kranju, kjer je poučeval osnove tehnike in proizvodnje ter fiziko. V letih 1985–1996 je bil vodja oziroma strokovni sodelavec na področju varnosti in zdravja pri delu v Tovarni avtomobilov Cimos - Citroën Koper. V procesu funkcionalnega usposabljanja je opravil različne tečaje, med drugim tudi tečaj za sistemskega administratorja na sistemu HP UNIX 700. V podjetje je skladno z zakonodajo in sodobnimi pristopi vpeljal učinkovit sistem varnosti in zdravja pri delu. Da bi zmanjšal število poškodb in okvar zdravja, je uspešno dvignil varnostno kulturo zaposlenih in skrb za zagotavljanje varnejših in humanejših delovnih pogojev. Svoje izkušnje je pogosto publiciral v različnih strokovnih revijah.

 

Leta 1988 je na Fakulteti za varstvo pri delu Univerze v Nišu s študijem ob delu postal univerzitetni diplomirani varnostni inženir. Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju Univerze v Mariboru je leta 1992 uspešno zagovarjal magistrsko delo Problematika modernizacije v sodobnem podjetju. Doktoriral je leta 2003 pod mentorstvom zaslužnega prof. dr. Matjaža Muleja na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru s področja organizacijskih ved z doktorsko disertacijo Inoviranje procesov kot pogoj za odličnost poslovanja.

 

Ima štiriindvajset let delovnih izkušenj in od teh skoraj dvanajst let v gospodarstvu. Po letu 1996 pa je sprva kot višji predavatelj in po letu 2008 kot izredni profesor in višji znanstveni sodelavec za področje menedžmenta zaposlen na Fakulteti za management Univerze na Primorskem v Kopru. Je izredni profesor za področje menedžmenta in član naslednjih raziskovalnih projektov: Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja, Model za management znanja v visokem šolstvu, Referenčni model inoviranja – model celovitega obvladovanja inovacijskih procesov v podjetjih in Marketinška kultura kot orodje strateškega načrtovanja v post-tranzicijskem gospodarstvu. Njegova področja raziskovanja so ekonomija, upravne in organizacijske vede. Kot profesor na fakulteti predava predmeta Projektni management in Uvod v management. Sodeluje tudi pri izbirnem predmetu Varnost in zdravje.

 

Bil je prodekan za študijske zadeve v obdobju 1998–2002, odgovoren za usklajevanje raziskovalno-razvojne dejavnosti. Občasno je sodeloval pri izvedbi študijskega programa na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ter na Univerzi v Novi Gorici.

 

Bil je član številnih delovnih teles na regionalni in nacionalni ravni:

 

  • Univerza na Primorskem, Visoka šola za management; član ali predsednik komisij za: kakovost, študijske zadeve, kadrovske zadeve ter nagrade in priznanja.
  • 1999–2000 član delovne skupine za področje varstva okolja in naravnih virov v okviru projekta Regionalnega razvojnega sveta Mestne občine Koper, Občine Piran in Občine Izola in pri projektu Strategija regionalnega razvoja Slovenske Istre.
  • Univerzitetni Inkubator Primorske: član komisije za izbor zmagovalca natečaja Podjetna Primorska 08/09.
  • Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica Koper: od leta 1998 član Odbora za kakovost, od leta 2005 podpredsednik Odbora.
  • Primorska gospodarska zbornica Koper: predsednik komisije za podeljevanje priznanj in diplom inovacijam Obalno-kraške regije 2007– 2008.
  • Ministrstvo za znanost in tehnologijo: član komisije Urada za standardizacijo in meroslovje.
  • Management in informatizacija izobraževanja ter zaposlovanje, Raziskovalni program 2004–2008, član od leta 2005.
  • Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja, Raziskovalni program 2009–2013, član od leta 2009.
  • Politika inoviranja v slovenskih podjetjih: vodja ciljnega raziskovalnega programa 2006–2008.
  • Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja, Ciljni raziskovalni program, član 2008–2010.
  • Referenčni model inoviranja – model celovitega obvladovanja inovacijskih procesov v podjetjih, Temeljni raziskovalni projekt 2008–2011, član.
  • Marketinška kultura kot orodje strateškega načrtovanja v post-tranzicijskem gospodarstvu, Aplikativni raziskovalni projekt, član 2009–2012.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Dr. Mirko Markič je bil vključen v delo Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Koper, ki združuje strokovne delavce na področju varstva pri delu Obalno-kraške regije. V obdobju 1990–2000 je kot predsednik društva izoblikoval nove smernice delovanja društva in novi statut društva uskladil s tedanjimi predpisi. Vse aktivnosti so bile dobro zastavljene in so se uresničile. Nekatere temelje društvo še uporablja in nadgrajuje. S timskim delom je spodbujal člane k aktivnemu delu v društvu in pozitivnemu odnosu do vrednot zdravja in varnega dela.

 

Še vedno je aktiven član društva in pomaga pri oblikovanju programa dela društva. Je član častnega razsodišča društva.

 

Je zaslužni član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana.

 

Kot predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije v obdobju 1994–1996 je pripravil delovni program, da bi Slovenija po varnosti in zdravju pri delu postala primerljiva z razvitimi gospodarstvi. Prvič je bila oblikovana pobuda za ustanovitev zbornice varnostnih inženirjev po zgledu podobnih poklicnih zbornic v Sloveniji.

 

Bil je eden izmed snovalcev nagrad Avgusta Kuharja za promocijo izjemnih dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu. Na zaključku mandata je izvršilni odbor zveze imenoval delovno skupino za ustanovitev Fundacije Avgusta Kuharja. Bil je član prve uprave fundacije Avgusta Kuharja v mandatu 1996–2000. Leta 2004 je bil tudi član strokovne komisije fundacije.

 

Na Uradu za standardizacijo je kot predstavnik zveze društev sodeloval pri prvih prevodih naslednjih standardov za varnost in zdravje v slovenski jezik: Najmanjše razdalje, ki preprečujejo zmečkanine posameznih delov telesa (1995) in Varnostne razdalje, ki preprečujejo poseg v nevarno območje z rokami (1994).

 

Bil je član delovne skupine, ki je pripravila Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999). Bil je član Sveta za varnost in zdravje pri delu Vlade Republike Slovenije v obdobju 2002–2006, ko je nastajala Resolucija nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 126/2003).

 

Občasno vodi komisijo za strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter je izpraševalec za posebni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu. Bil je mentor številnim kandidatom pri opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu.

 

Kot sodni izvedenec od leta 1995 pripravlja kakovostna in oprijemljiva izvedenska mnenja s področja varnosti in zdravja pri delu.

 

Že vrsto let se dr. Mirko Markič udeležuje znanstveno-strokovnih konferenc v tujini in doma (Avstrija – XVI. svetovni kongres varnosti in zdravja pri delu, Hrvaška, Srbija, Slovenija itd.) in objavlja znanstvene in strokovne članke doma in v tujini (Emerald, Sigurnost, Indercience, Delo+Varnost, Svet rada, Ergonomija). Je v programskem odboru ene izmed pomembnejših mednarodnih konferenc Menedžment in varnost, ki poteka v Čakovcu na Hrvaškem. Sodi med strokovnjake z domačim in mednarodnim ugledom. Cenijo ga strokovni sodelavci, s katerimi sodeluje pri pripravi in objavi strokovnih člankov oziroma projektov. Z doslednim sodelovanjem na vseh najpomembnejših srečanjih izmenjuje izkušnje ter mnenja, s tem pa krepi znanje v stroki varnosti in zdravja pri delu. Skrbi za ugled in prepoznavnost stroke.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Zaslužen je za uveljavljanje varnosti in zdravja pri delu pri izobraževanju vršnega menedžmenta.

 

Prvi v Sloveniji in Hrvaški je pisal o menedžmentu varnosti in zdravja pri delu ter vpeljavi načela "nič poškodb, nič zdravstvenih okvar in nič invalidnosti".

 

Čeprav je po zaposlitvi na Fakulteti za management njegovo delo usmerjeno predvsem v organizacijske vede, pa kot profesor in raziskovalec pozornost še vedno namenja tudi stroki varnosti in zdravja pri delu. Znan je kot mentor pri dodiplomskem ter podiplomskem magistrskem in doktorskem študiju na Fakulteti za management (glej bibliografijo), ki kandidate usmerja tudi v raziskovalne naloge, ki proučujejo odnos vršnega menedžmenta do varnosti in zdravja pri delu ter učinek tega odnosa na organizacijsko in gospodarsko uspešnost podjetij. Nekatere od teh interdisciplinarnih raziskovalnih projektov ocenjuje kot odločilne za raziskovanje vpliva voditeljstva vršnih menedžerjev na stanje varnosti in zdravja pri delu.

 

Sam na področju varnosti in zdravja pri delu med pomembnejše raziskave prišteva raziskavo iz leta 2006 »Organizacijska kultura kot učinkovito orodje za obvladovanje varnosti in zdravja pri delu«, ki jo je pripravil skupaj s soavtorjema Igorjem Kolencem in Martino Miklavčič Šumanski. Raziskava je preverila ali je večletni sistemski pristop k varnemu in zdravemu delu na vseh ravneh podjetja Alcan Tomos prinesel želene rezultate in ali je varnostna kultura v podjetju zadovoljiva v primerjavi s celotno korporacijo z okoli 65.000 zaposlenimi po vsem svetu. Anonimna raziskava v korporaciji po vsem svetu se izvaja enkrat letno od leta 2001.

 

Raziskava je potrdila pozitivno koleracijo med načinom komunikacije vršnih menedžerjev o ciljih in stanjem na področju varnosti in zdravja pri delu. Kazalnik učinka različnih načinov komunikacije je bilo število izgubljenih delovnih dni in delovnih ur. Podjetje Alcan Tomos si je postavilo cilj nič nezgod pri delu. Teh je bilo leta 2001 devetnajst in le po ena v letih 2005 in 2006. Posledično se je zmanjšalo število izgubljenih dni zaradi nezgod pri delu.

 

Izdelan bo izvirni model voditeljstva vršnih menedžerjev na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji.

 

Druga raziskovalna naloga, ki jo je Mirko Markič kot mentor usmerjal in še ni objavljena, je interdisciplinarna doktorska disertacija, ki raziskuje povezanost hrupa na delovnem mestu in kakovosti življenja v Primorski regiji.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

 

Priloga: Bibliografija za obdobje 1989 – 2009 dr. Mirko Markiča (21890) na dan 5. 6. 2009: 295 objav na COBISS Kooperativni on line bibliografski sistem in servisi COBISS, šifra raziskovalca 21890

 

Slavnostna brošura 2012

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2012. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.