• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2013
Cveto Bizjak

ANTON RAZINGER

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2013

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2012 v sestavi predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član komisije prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da dosežek univerzitetnega varnostnega inženirja Antona Razingerja, koordinacija na gradbišču skakalnega in bodočega smučarsko-tekaškega Nordijskega centra Planica v dolini pod Poncami

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2013.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2013 za Antona Razingerja, ki jo je 14. junija 2013 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske;
  2. pogovora s kandidatom dne 22. avgusta 2013 na skakalnem in bodočem smučarsko-tekaškem Nordijskem centru Planica v dolini Planica oziroma v dolini pod Poncami, Rateče;
  3. bibliografije kandidata;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2013;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Varnostni inženir Anton Razinger je zunanji izvajalec strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu z lastnim podjetjem UTA-VAR d. o. o., Žirovnica, Moste 17c, 4274 Žirovnica. Je strokovnjak za dejavnost gradbeništva ter koordinator za fazo priprave in za fazo izvajanja gradbenega projekta. Deluje v vseh fazah vse od priprave varnostnega načrta za gradnjo do zagotavljanja varnosti in zdravja gradbenih delavcev pri posameznem delodajalcu, pri koordinaciji gradnje objektov ter kot član komisije upravnega organa za gradbene zadeve za tehnični pregled novogradnje oziroma rekonstruiranega objekta.

 

Svojo delovno pot je začel v podjetju SGP Gradbinec Kranj, ki je zaposlovalo 2000 delavcev. Leta 1968 se je zaposlil najprej kot varnostni inženir in kasneje kot vodja službe za varstvo pri delu. Leta 1969 je začel študij na Višji tehnični varnostni šoli in ga uspešno končal leta 1974. V podjetju je bil tudi predsednik delavskega sveta, komisije za inovacije in disciplinske komisije. Skrb za varno delo je bila v takratnem podjetju pomembna. Kot vodja službe za varstvo pri delu je postal član kolegija vršnega menedžmenta in bil prisoten pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev. Skrbel je za izboljšanje bivalnih in higienskih razmer na gradbiščih in uvajanje tehničnih ukrepov – npr. za preprečevanje padcev z višine. Največ časa je posvetil predhodnim ukrepom varstva pri delu, kakršna sta sodelovanje pri tehnoloških načrtih in načrtih organizacij gradbišč.

 

Leta 1989 je za Gradbinca začel nadzirati gradbišča v Nemčiji in se srečal s tehnologijo z vgrajeno varnostjo, s tujo zakonodajo in učinkovitim delom nemške inšpekcije dela. Te dobre prakse je prenašal v Slovenijo. Svoje prevode nemške varnostno tehnične zakonodaje za gradbišča (Unfallverhütungsvorschriften) je v nadaljevanjih objavil v reviji Delo in varnost, da so jih lahko uporabljali številni varnostni inženirji, ki so skrbeli za varnost slovenskih gradbenikov v Nemčiji in pri nas. Na Gradbinčevih gradbiščih v Nemčiji je delalo po 250 delavcev. Pred odhodom je izvajal zanje usposabljanja in za tehnološki kader pripravil predstavitve nemške tehnologije. Danes ni več tolikšnih razlik v tehnologiji, kakršne so bile takrat. Tehnologija gradnje pa se je v zadnjih dveh desetletjih spremenila. Danes npr. prevladuje opažna tehnologija z najemanjem opreme in naročanjem projektiranja opažev.

 

Bil je eden prvih varnostnih inženirjev, ki se je odločil za tvegano samostojno pot podjetnika. Od leta 1995 je podjetnik z družbo UTA–VAR, d. o. o., registrirano za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu kot pogodbeni zunanji izvajalec posameznih delodajalcev.

 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (www.zpiz.si) ga je imenoval za zunanjega člana invalidske komisije na Jesenicah. Stroko varnosti in zdravja pri delu je uveljavljal tudi kot član komisije za tehnične preglede novih in adaptiranih objektov.

 

Ves čas se je dodatno izobraževal:

 

  • 1976 – strokovni izpit iz varnosti pri delu
  • 1997 – strokovni izpit iz varstva pred požarom
  • 1990, 1991 in 1992 – preizkusi znanja nemškega jezika
  • 2000 – program andragoškega usposabljanja (spretnosti prepričljivega nastopanja in učinkovitega učenja)
  • 2003 – preizkus znanja strokovne usposobljenosti za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v fazi priprave projekta
  • 2003 – preizkus znanja strokovne usposobljenosti za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v fazi izvajanja projekta
  • stalno – izobraževanja za podaljševanje dovoljenja za delo v skladu z ZVZD oz. ZVZD-1

 

Kot koordinator za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v fazi priprave in v fazi izvajanja projekta je sodeloval pri številnih pomembnih projektih:

 

  • Trgovski center Spar na Jesenicah
  • Trgovski center Tuš na Jesenicah
  • Obnova in dozidava Hotela Golf na Bledu
  • Obnova in dozidava Hotela Park na Bledu
  • Obnova in dozidava Hotela Astoria na Bledu
  • Obnova in dozidava Hotela Larix v Kranjski Gori
  • Obnova in dozidava Hotela Kompas v Kranjski Gori
  • Obnova in dozidava Hotela Lek v Kranjski Gori
  • Obnova in dozidava Hotela Jezero v Bohinju
  • Apart hotel Lesnina v Kranjski Gori
  • Dvorana Vitranc v Kranjski Gori
  • Novogradnje in adaptacije v Acroni, d. o. o.
  • Visoka šola za zdravstveno nego
  • IEDC Bled
  • Slovenski planinski muzej v Mojstrani
  • Obnova HE Moste
  • Obnova in dozidava šole in telovadnice v Kranjski Gori
  • HE Bukovlje
  • HE Sava
  • Industrijski objekt SAXONIA FRANKE
  • Izgradnja NC Planica

 

Anton Razinger je strokovnjak za varnost in zdravje pri delu v gradbeništvu in koordinator na gradbiščih z večjim številom izvajalcev. Na seznamu koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu je v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005) zapisan kot koordinator za fazo priprave in kot koordinator za fazo izvajanja projekta pod številko potrdila 064/03-064 z dne 8. 4. 2003 z veljavnostjo do 8. 4. 2018. (Glej http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/KOORDINATORJI/S-K-priimek-avgust-23-08-2013.pdf)

 

Njegovo delo je zgled vrhunskega izvajanja nalog koordinatorja na gradbiščih. Naloge koordinatorja I in II opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005). Načela varne gradnje opredeljuje tudi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/2004). Koordinator I oziroma koordinator v fazi priprave projekta je imenovana oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. V pripravljalni fazi poleg drugih nalog predvsem izdela varnostni načrt z ukrepi. Pripravi dokumentacijo z varnostnimi in zdravstvenimi podatki, ki jih je potrebno upoštevati v vseh fazah uporabe, vzdrževanja in rušenja. Sodeluje s projektantom, ki pripravi načrt umestitve objekta v prostor. Naloga izvajalca pa je, kako to varno izvesti.

 

Varnostni načrt oziroma projekt za izvedbo (PZI) je projektna dokumentacija, sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.

 

Koordinator II oziroma za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij. Na gradbišču usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju posameznih faz dela in zlasti skrbi za izvajanje varnostnega načrta ter za njegovo prilagajanje spremembam na gradbišču. Določa roke, potrebne za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno. Preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti ter skrbi, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.

 

Pri svojem delu upošteva vrsto dokumentacije. Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD) je projekt, na podlagi katerega upravna enota izda gradbeno dovoljenje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor po zakonu o graditvi objektov pridobiti tudi projekt za izvedbo (PZI). Obvezni del PZI kot sestavine projektne dokumentacije je varnostni načrt.

 

Anton Razinger istočasno koordinira največ štiri gradbišča, saj je prepričan, da dober koordinator na večjem številu ne more dobro opravljati svojih nalog. Strokovna komisija fundacije si je ogledala gradbišče v dolini pod Poncami, kjer se izvaja rekonstrukcija letalnice za smučarske polete in novogradnja spremljevalnih objektov Smučarskega centra Planica in kjer je Anton Razinger koordinator za fazo izvajanja projekta.

 

Investitor je Zavod za šport RS Planica, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Jelko Gros. Projekt je vključen v Resolucijo o Nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 ter je financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Športno-rekreacijska infrastruktura. V okviru dodeljenih nepovratnih javnih sredstev je delež Evropskega sklada za regionalni razvoj 85 % upravičenih stroškov, delež proračuna Republike Slovenije pa 15 % upravičenih stroškov. Investicija je vredna 45 milijonov evrov. Rok za izvedbo del je najkasneje 31. 1. 2014.

 

V dolini pod Poncami bo sedem skakalnic in letalnica: letalnica bratov Gorišek (obnova, K-200 m, HS 225m), Bloudkovi skakalnici (K-125 in K-95), mladinski skakalnici K-78 (HS 84), K-60 (HS 66) in tri otroške skakalnice K-45, (HS 45), K-30 (HS 30) in K-15 (HS 15). Gradijo tudi servisni objekt Čaplja, TV-stolp in sodniški stolp. Ureja se tudi struga hudournika Nadiža, ki teče ob vznožju skakalnic. V dolini Tamarja se gradi tudi rezervoar za vodo za prebivalce Rateč in Podkorena ter za potrebe Smučarskega centra pri izdelavi umetnega snega ter za vlaženje skakalnic pri poletnih skokih na plastični podlagi. V letu 2014 bo izgrajen še osrednji objekt za smučarske teke. Cilj investitorja je čim manj posegov v naravno okolje.

 

Gradnjo na treh ločenih gradbiščih izvajajo trije glavni izvajalci s skupno 30 do 35 podizvajalci. Investitor s sedežem v Ljubljani gradnjo nadzira preko kamer in ima zato stalen vpogled v napredovanje del.

 

Anton Razinger dvakrat tedensko obišče gradbišče in ga od 7.00 do 9.00 ure podrobno pregleda. Sredo je rezerviral za obisk gradbišča pod Poncami. Fotografira in dokumentira vsa zaznana varnostna tveganja. Ugotavlja, da izvajalci upoštevajo koordinatorja, če ga podpirata odgovorni vodja del in nadzornik. Cilj je izgradnja objekta brez poškodb. Na skupnem sestanku vseh izvajalcev obdelajo vso problematiko. Vodi se zapisnik, ki ga podpišejo odgovorni vodja del in vsi izvajalci del. Odgovorni vodja del na podlagi zapisnika preveri, ali so bili izvedeni vsi ukrepi, domenjeni na predhodnem tedenskem sestanku. V dveh izvodih se vodi knjiga ukrepov. En izvod je na gradbišču, drugega pa ima vedno pri sebi koordinator.

 

Glavno tveganje na gradbišču pod Poncami je istočasna gradnja različnih objektov in delo na ekstremnih naklonih zemljišča. Zemljišče v Planici je skalnato in zato razmeroma utrjeno. V ekstremnih strminah uporabljajo bager pajek. Pri izkopu je nevarnost kotaljenja kamenja, zato je zagotovljeno lovljenje z mrežami na 5 metrov vertikalne višine, saj velja isti predpis kot za delo na strehi.

 

Anton Razinger pri svojem delu k sodelovanju pritegne tudi druge strokovnjake. Zaradi udora pod previsno skalo po dežju je zahteval geomehansko analizo, ki je potrebna navadno predvsem pri globokih izkopih. Varnostni načrt je predvidel devet metrov globok izkop v bližini ceste. Brežino so utrdili z mrežo in zacementirali ter tako dosegli varnost za širšo javnost.

 

Za transport materiala na strmem terenu uporabljajo žerjav, poševno dvigalo in dve tovorni žičnici, ki delujejo od 7.00 do 17.00 ure. Anton Razinger je zahteval, da je bila hkrati z žičnico najeta tudi njena posadka. Poleg strojnika, ki upravlja žičnico, je namreč potreben tudi signalist, saj zaradi naklonov terena ni pregleda nad tovorom v vsej dolžini. Ker se je vlečna vrv žičnice povesila in zapela v opaž, je Anton Razinger odredil postavitev lesene mreže, da vlečna vrv ne drsi več po terenu. Program montaže predvideva načine varovanja. Žerjav je v času, ko ne obratuje, prosto vrtljiv zaradi sunkov vetra.

 

V pisnem sporazumu izvajalci podpišejo izjavo, da so delavci zdravstveno in strokovno usposobljeni ter da so opravili preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu. Preverjanje teh dejstev torej ni naloga koordinatorja, ampak strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu izvajalca. Za delavce, ki se dnevno vozijo na delo pod Ponce, so zagotovljeni garderobni prostori, tuši in sanitarije. Na gradbišču so zgrajena s strelovodi opremljena zasilna zaklonišča, kamor se delavci lahko umaknejo med slabim vremenom.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Anton Razinger je član Društva varnostnih inženirjev od leta 1987 in dolgoletni član njegovega izvršnega odbora. Je član Zbornice varnosti in zdravja pri delu.

 

Leta 2009 je prejel priznanje Avgusta Kuharja št. 103 za izjemno strokovno delo na področju varnosti in zdravja pri delu v društvih in sekcijah varnostnih inženirjev.

 

Anton Razinger svoje vrhunsko strokovno znanje in izkušnje ter dobro prakso nesebično deli med člane Društva varnostnih inženirjev Gorenjske in Zbornice varnosti in zdravja pri delu.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Anton Razinger je vrhunski koordinator za fazo priprave in za fazo izvajanja gradbenega projekta, zato mu investitorji zaupajo koordinacijo na najbolj zahtevnih gradbiščih. Deluje v vseh fazah, vse od priprave varnostnega načrta za gradnjo, pri zagotavljanju varnosti in zdravja gradbenih delavcev pri posameznem delodajalcu, koordinaciji gradnje objektov ter kot član komisije upravnega organa za gradbene zadeve za tehnični pregled novogradnje oziroma rekonstruiranega objekta.

 

Izjemni dosežek Antona Razingerja na področju varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu je tudi koordinacija na gradbišču skakalnega in bodočega smučarsko-tekaškega Nordijskega centra Planica v dolini pod Poncami (gradnja in rekonstrukcija skakalnic K-200, K-125, K-95, K-78, K-60, K-45, K-30, K-15 s spremljevalnimi objekti – servisni objekt Čaplja, TV- in sodniški stolp –,  infrastruktura in ureditev hudournika Nadiža). Gradijo istočasno trije glavni izvajalci s skupno 30 do 35 podizvajalci. Posebnost gradnje je poleg obsežnosti del na skupnem delovišču tudi izjemna zahtevnost gradnje, ki ne poteka na ravnem, ampak na ekstremno strmem in geološko zahtevnem terenu. Ta teren zahteva posebne, včasih nekonvencionalne ukrepe varnosti in zdravja pri delu in izjemno strokovnost koordinatorja.

 

Anton Razinger opozarja, da je varnosti na gradbišču še vedno le toliko, kolikor je hoče izvajalec. Zlasti na manjših gradbiščih se še vedno ne pripravljajo varnostni načrti, ker investitor in izvajalec varčujeta, inšpekcija ne sankcionira doslednega spoštovanja predpisov in ker še vedno ni dovolj ekonomske spodbude države in obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Varnostni načrt se namesto v fazi projektiranja praviloma pripravi tik pred začetkom gradnje. Zato je izjemno delo Antona Razingerja lahko zgled in spodbuda investitorjem gradenj.

 

Je član komisije pri tehničnem pregledu novogradenj, ki ne popušča pod pritiski. Dovoljenja za obratovanje ne izda ne glede na zahteve javnosti in politikov, dokler ni zagotovljena varnost v skladu s predpisi.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

 

Slavnostna brošura 2013

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2013. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.