• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2016
Cveto Bizjak

Dr. MIRAN PAVLIČ

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2016

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2016, ki jo sestavljata predsednik komisije dr. Jože Šrekl in član prof. dr. Primož Gspan,

 

ocenjuje, da da raziskava dr. Mirana Pavliča

"Vpliv dejavnikov managementa varnosti pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost"

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2016.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve Društva varnostnih inženirjev Ljubljana z dne 29. junija 2016 za kandidaturo za nagrado Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2016 za dr. Mirana Pavliča;
  2. pogovora s kandidatom dne 18. avg. 2016 na Dalmatinovi 4 v Ljubljani;
  3. doktorske disertacije Mirana Pavliča »Vpliv dejavnikov managementa varnosti pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost«, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, 2016;
  4. povzetka doktorske disertacije Mirana Pavliča;
  5. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2016;
  6. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  7. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Dr. Miran Pavlič, diplomirani varnostni inženir, že 31 let dela v stroki varnosti in zdravja pri delu. Od leta 1987 je zaposlen kot svetovalec za varnost pri delu na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zanj sta značilni vedoželjnost in potreba, da konsistentno posodablja in nadgrajuje svoje strokovno znanje. V petih letih po letu 2011, ko je začel veljati novi Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS 109/2011), je zbral 142 točk na podlagi svoje udeležbe na usposabljanjih in 30 točk kot predavatelj. Osebna bibliografija Mirana Pavliča na Kooperativnem on-line bibliografskem sistemu in servisu COBISS izkazuje za obdobje 1985–2016 kar 107 bibliografskih enot (v prilogi). V času svoje delovne dobe je uspešno opravil izpite za naslednje akademske naslove in dovoljenja za delo:

 

1985: varnostni inženir
1986: strokovni izpit iz varnosti pri delu
1988: strokovni izpit iz požarne varnosti
1998: diplomirani varnostni inženir
1999: strokovni izpit na Inženirski zbornici Slovenije po Zakonu o graditvi objektov
2000: usposabljanje za varstvo pred ionizirajočimi sevanji
2000: pedagoško-andragoški izpit
2003: usposabljanje in preizkus znanja za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
2004: magister varnosti (Hrvaška)
2016: doktor znanosti

 

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana ga je predlagalo za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2016 za izjemni dosežek zaradi raziskave Vpliv dejavnikov managementa varnosti pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost, ki jo je izvedel v času svojega doktorskega študija na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Preučila je vpliv dejavnikov managementa varnosti pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost. Z njo so bili pridobljeni novi podatki in znanja o vplivu managementa varnosti in zdravja pri delu na delovne razmere na izbrane kazalnike gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in dohodkovnosti.

 

V svetu je bilo na področju ugotavljanja vpliva dejavnikov managementa na nekatere delovne razmere in delno učinkovitost organizacije opravljenih veliko odmevnih raziskav. V njih raziskovalci ugotavljajo, da so sistemi varnosti in zdravja pri delu po svetu različni, neposredne primerjave med njimi pa so otežene ali celo nemogoče. Prav tako ni možno oziroma smiselno neposredno prevzemanje zakonodaje oz. ukrepov iz enega okolja v drugega, ampak je potreben lasten razvoj. Povedano drugače: uspejo samo spremembe, ki gradijo na kontinuiteti s tem, kar v določeni družbi že obstaja. Indigenizacija, lokalizacija oz. prilagoditev lokalnim razmeram so pogoj za uspeh. Enako velja tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.

 

Raziskave s področja managementa varnosti in zdravja pri delu, ki bi obsegala holističen pogled na načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in njihov vpliv na celovite delovne razmere ter gospodarsko učinkovitost, doslej še ni bilo opravljene. Na ravni držav(e) primanjkujejo objektivna vedenja o tem, kaj deluje in kaj ne, kateri ukrepi na področju managementa varnosti in zdravja pri delu so najbolj učinkoviti in najbolj vplivajo na manjše število poškodb pri delu, manjšo bolniško odsotnost in večjo gospodarsko učinkovitost. Ta identificirana raziskovalna vrzel je bila najpomembnejši razlog za raziskovanje te tematike.

 

Miran Pavlič je izvedel teoretično in empirično raziskovanje. V teoretičnem delu je analiziral 421 bibliografskih enot domače in tuje strokovne literature s področja splošnega managementa, managementa varnosti in zdravja pri delu, kakovosti delovnih razmer ter gospodarske učinkovitosti v podjetjih.

 

Osnova empiričnega sklopa raziskave je bila kvantitativna analiza – raziskava, členjena na tri samostojne dele. Prvi del je bila anketa o stanju razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu v slovenskih (velikih in srednjih) gospodarskih družbah oz. podjetjih. V ta namen je bil za pridobivanje podatkov uporabljen lasten vprašalnik (Kontrolnik za evalvacijo izvajanja ukrepov varnosti pri delu), sestavljen in preizkušen na podlagi teoretičnega koncepta o poslovno-organizacijskem sistemu managementa varnosti in zdravja pri delu, predvidenem vplivu na delovne razmere in na gospodarsko učinkovitost poslovanja. Vprašalnik je bil poslan na 1300 gospodarskih družb, strokovnim sodelavcem za varnost in zdravje pri delu, ki imajo o managementu varnosti in zdravja pri delu največ informacij, najbolje pa poznajo sistem varnosti in zdravja pri delu in delovne razmere v anketiranem podjetju. Za sodelovanje se jih je odločilo 137.

 

Drugi del empirične raziskave je bil namenjen analizi delovnih razmer v sodelujočih podjetjih na podlagi izbranih kazalnikov za posamezno podjetje (število poškodb pri delu, indeks frekvence nezgod – IF, indeks onesposabljanja – IO, delež bolniškega staleža – %  BS, resnost nezgod – R). Podatki so bili pridobljeni iz sekundarnih virov, tj. na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

 

Tretji del empirične raziskave je bil namenjen ugotavljanju gospodarske učinkovitosti v 137 anketiranih podjetjih. Prav tako iz sekundarnih virov so bili pridobljeni podatki o učinkovitosti poslovanja oz. izbranih finančnih kazalnikih, in sicer iz uradne baze IBON.

 

Sintetizirane ključne ugotovitve teoretičnega dela raziskave:

 

  1. Management omogoča, da institucije uspešno delujejo, in vpliva na doseganje finančnih in operativnih izidov. Prav tako pa odločilno vpliva tudi na doseganje izidov na področju varnosti in zdravja pri delu. Varovanje delavcev pred nezgodami pri delu in boleznimi, povezanimi z delom, je odgovornost države, lastnikov organizacije, vršnega managementa oz. poslovodstva ustanove. Voditeljstvo, management in sistemsko razmišljanje na vseh nivojih organiziranja ter ustrezno prizadevanje zaposlenih sodelavcev so identificirani kot ključni dejavniki za zagotavljanje varnosti in zdravja.
  2. Management varnosti in zdravja pri delu predstavlja institucionaliziran sistem soodvisnih in medsebojno delujočih managerskih praks (planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja), ki so zasnovane in izvedene z namenom doseganja čim boljših izidov pri oblikovanju ter varnosti in zdravja pri delu, vzdrževanju varnih in zdravih delovnih razmer, ugodja pri delu, varnostne kulture, hkrati pa tudi kakovosti, produktivnosti in konkurenčnosti. Te aktivnosti so tudi temelj družbeno odgovornega ravnanja.
  3. Iz študije literature je bilo ugotovljeno, da podpora vršnega managementa, nadrejenih in drugih vodij vpliva na zmanjševanje tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare. Vpliva pa tudi na učinkovitost podjetja. V želji slediti »viziji nič« neposredni popolni ali delni prenosi managementov in ukrepov varnosti in zdravja pri delu iz npr. enega širšega okolja v drugo ali iz bolj razvite (napredne) organizacije v razvijajočo se organizacijo niso nujno vedno uspešni. Zaradi tega se raziskovanje managementa varnosti in zdravja pri delu pojavlja kot ena izmed pomembnih strokovnih usmeritev v teoriji, raziskovanju in praksi. Tudi management varnosti in zdravja pri delu vpliva na uspešnost in učinkovitost podjetja ter druge ustanove, posledično pa tudi na nacionalno ekonomijo. Zato sta varnost in zdravje pri delu tudi ekonomska kategorija. Raziskave praviloma izkazujejo ocene stroškov zaradi poškodb pri delu in bolezni v zvezi z delom v odstotkih BDP (na ravni držav, na ravni posameznih panog in podjetja). Ocenjuje se, da znašajo ti stroški od 1,8 % do 15 % BDP. O tematiki vpliva managementa varnosti in zdravja pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost, ki bi temeljila na objektivnih, uradnih podatkih, ni bila (pred raziskavo Pavliča) opravljena še nobena raziskava.
  4. Ugotovljeno je pomanjkanje dokazov o tem, katere sestavine in ukrepi managementa varnosti in zdravja pri delu najbolj prispevajo k učinkovitosti pri zagotavljanju varnosti.
  5. Ugotovitev teoretičnega dela raziskave je, da se pogosto stanje v družbi ocenjuje kot dobro ali slabo na podlagi gospodarske rasti oz. višine BDP. Obenem se ugotavlja tudi, da v razvitem svetu dvig BDP ni dvignil tudi splošne ravni sreče. Dokazano je, da glavni vir večjega blagostanja ni prihodek, temveč so to prijatelji, dobro družinsko življenje, bivanjske in delovne razmere. Socialne in psihološke oblike življenja le zmerno korelirajo z gospodarskim razvojem. To pomeni, da naj bi za kakovost delovnega in bivalnega okolja namenjali več pozornosti socialnim in psihološkim spremenljivkam, ne le povečanju gospodarske rasti.

 

Iz zgoraj navedenih teoretičnih ugotovitev je Miran Pavlič povzel spoznanje, da imajo največji vpliv na zadovoljstvo pri delu, varnost in zdravje v organizacijah ravno managerji (vršni, srednji in spodnji). S svojim načinom načrtovanja, organiziranja, vodenja in kontroliranja največ prispevajo k izboljšanju delovnih razmer v organizaciji.

 

Ključne ugotovitve iz empiričnega dela raziskave:

 

V okviru raziskave managementa varnosti in zdravja pri delu je Miran Pavlič ugotovil, da med anketiranimi podjetji:

 

  • 81,8 % podjetij ima vpeljan standard kakovosti ISO 9001, 54,7 % jih ima sprejet standard varstva okolja ISO 14001, 29,9 % jih ima sprejet standard varnosti in zdravja pri delu ISO 18001, standard družbeno odgovornega podjetja ISO 26000 pa ima 1,5 % podjetij;
  • 63,5 % podjetij ima organizirano lastno (interno) službo za varnost in zdravje pri delu;
  • 21,9 % podjetij ima ustanovljen odbor za varnost in zdravje pri delu (predstavniki vodstva, delavcev, strokovnjak za varnost in zdravje pri delu);
  • 43,8 % podjetij ima organizirano interno službo za varnost in zdravje pri delu na drugem nivoju (neposredno pod direktorjem), 27,5 % podjetij pa ima organizirano službo na prvem nivoju vodenja (neposredno pod upravo) oz. na tretjem nivoju vodenja (neposredno pod vodjo sektorja);
  • 73 % strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu komunicira z vršnim vodstvom podjetja vsaj enkrat mesečno, skoraj 3 % pa nikoli;
  • najvišjo stopnjo (89,2 %) izpolnjevanja zakonskih zahtev je bilo mogoče ugotoviti na področju funkcije organiziranja managementa varnosti in zdravja pri delu (prijavljanje nezgod pri delu, teoretično usposabljanje delavcev), najnižjo (80,5 %) pa na področju funkcije planiranja (glede načrtovanja promocije zdravja na delovnem mestu);
  • na podlagi navedenih vrednosti je mogoče sklepati, da se aktivnosti in ukrepi posameznih funkcij managementa varnosti in zdravja pri delu med slovenskimi srednje velikimi in velikimi podjetji izvajajo v povprečju od 80 % do 90 % oz. da v raziskavi sodelujoča podjetja v 10 % do 20 % ne izvajajo minimalnih oz. zakonsko predpisanih ukrepov.

 

V okviru raziskave delovnih razmer je ugotovil:

 

  • delež bolniškega staleža, ki odraža delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega, je bil v obravnavanih podjetjih v povprečju večji, kot je bila povprečna vrednost tega kazalnika med vsemi poslovnimi subjekti na območju RS;
  • med analiziranimi podjetji je bilo ugotovljeno večje število primerov poškodb pri delu na 100 zaposlenih (IF); v vzorcu je bila vrednost indeksa frekvence nezgod v vseh letih višja od nacionalnega povprečja;
  • resnost poškodb med opazovanimi podjetji je relativno manjša od povprečja vseh poslovnih subjektov na območju RS.

 

V okviru raziskave gospodarske učinkovitosti je ugotovil:

 

  • gospodarnost poslovanja je z izjemo leta 2009 med opazovanimi podjetji vidno večja v primerjavi z vseslovenskim povprečjem;
  • prihodki na zaposlenega med opazovanimi podjetji so bili relativno višji v celotnem obdobju.

 

Dodatne ugotovitve:

 

  • med podjetji z lastno interno službo za varnost in zdravje pri delu oziroma podjetji, ki take službe nimajo organizirane, obstajajo statistično pomembne razlike v razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerah ter gospodarski učinkovitosti njihovega poslovanja;
  • podjetja, ki imajo lastno interno službo za varnost in zdravje pri delu, imajo vrednosti spremenljivk (dodana vrednost na zaposlenega, prihodki na zaposlenega in plača na zaposlenega) razvitosti organizacijskega vidika in vidika spremljave nekoliko višje od povprečja dejavnosti;
  • podjetja brez interne službe za varnost in zdravje pri delu imajo nekoliko podpovprečne vrednosti treh kazalnikov dohodkovnosti in produktivnosti ter dveh vidikov razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu;
  • statistično pomembne razlike med skupinama podjetij z lastno službo za varnost in zdravje pri delu in tistimi brez nje so tudi v delovnih razmerah, pri čemer je stanje nekoliko boljše v podjetjih z lastno interno službo za varnost in zdravje pri delu; ob tem je sicer treba opozoriti, da so navedene razlike relativno zelo majhne;
  • med podjetji, ki imajo vpeljan standard ISO1800, oziroma podjetji, ki navedenega standarda nimajo osvojenega/vpeljanega, obstajajo statistično pomembne razlike v razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu, razlike v delovnih razmerah ter v gospodarski učinkovitosti njihovega poslovanja, a so omenjene razlike tudi v tem primeru relativno majhne;
  • med skupinama podjetij z vpeljanim standardom ISO 18001 oziroma brez njega je mogoče zaslediti statistično pomembne razlike v vseh vidikih managementa varnosti in zdravja pri delu in večini kazalnikov gospodarske učinkovitosti, pri čemer pa med omenjenima skupinama podjetij ni pomembnih razlik v delovnih razmerah;
  • razvitost managementa varnosti in zdravja pri delu je v skupinah podjetij z osvojenim ISO 18001 v povprečju nekoliko višja od povprečja področja dejavnosti delovanja posameznega podjetja, nasprotno pa je mogoče ugotoviti za podjetja, ki standarda ISO 18001 (še) nimajo osvojenega;
  • primerjava kazalnikov gospodarske učinkovitosti med obema skupinama podjetij (z vpeljanim oziroma brez vpeljanega standarda ISO 18001) ne daje enoličnih rezultatov;
  • med 10 % podjetij z najnižjo in 10 % podjetij z najvišjo stopnjo razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu je statistično pomembna razlika v delovnih razmerah in gospodarski učinkovitosti njihovega poslovanja, omenjene razlike pa so srednje velike;
  • med skupino podjetij z najnižjo oziroma najvišjo stopnjo razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu so statistično pomembne razlike predvsem v kazalcih produktivnosti in dohodkovnosti (prihodki na zaposlenega, proizvodnost sredstev, dodana vrednost na zaposlenega, plača na zaposlenega) ter odstotku bolniškega staleža in indeksu frekvence nezgod;
  • omenjeni kazalci produktivnosti in dohodkovnosti so v podjetjih z najvišjo stopnjo razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu višji od povprečja področja dejavnosti delovanja posameznega podjetja;
  • odstotek bolniškega staleža in indeks (kazalnika delovnih razmer) sta v podjetjih z najvišjo stopnjo razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu nižja od povprečja področja dejavnosti delovanja posameznega podjetja;
  • ko primerjamo skrajnosti, ki se med seboj dovolj razlikujejo, je vpliv razvitosti managementa varnosti in zdravja pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost bolj viden, za razliko od vseh predhodnih rezultatov, kjer so bile razlike izrazito majhne.

 

Namen raziskave je bil zasnovati izvirni model vpliva dejavnikov managementa varnosti in zdravja pri delu na izbrane kazalnike delovnih razmer in na gospodarsko učinkovitost velikih ter srednje velikih slovenskih podjetij. Na podlagi izvedene raziskave Miran Pavlič ugotavlja, da podjetja, ki imajo višje razvit management varnosti in zdravja pri delu, dosledneje izpolnjujejo zakonske zahteve na področju varnosti in zdravja pri delu. Predvsem delodajalec:

 

  • izvaja obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki so delali na delovnih mestih, na katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni, pa tudi za delavce, ki so delali na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše;
  • trajno hrani dokumentacijo, ki se nanaša na nezgode pri delu in kolektivne nezgode;
  • trajno hrani dokumentacijo, ki se nanaša na opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;
  • izvaja preventivne ukrepe in izbira delovne ter proizvajalne metode, ki zagotavljajo izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu;
  • opravlja reden in temeljit notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
  • delavcem oz. njihovim predstavnikom omogoča, da ti sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme;
  • seznanja delavce z vrstami nevarnosti v delovnem okolju in na delovnem mestu, z varnostnimi ukrepi, potrebnimi za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic;
  • daje ustrezna navodila in obvestila delavcem;
  • izjavo o varnosti z oceno tveganja objavi in jo posreduje delavcem, prav tako pa tudi na novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu;
  • z obdobnimi pregledi in s preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

 

Običajno imajo lastno službo za varnost in zdravje pri delu, ustanovljene odbore za varnosti in zdravja pri delu in vpeljan standard ISO 18001, praviloma pa izkazujejo tudi boljše kazalnike delovnih razmer in gospodarske učinkovitosti.

 

Na podlagi ugotovitev iz teoretičnega in empiričnega dela je priporočil strokovni javnosti, managerjem in snovalcem politike varnosti in zdravja pri delu:

 

  • smiselno je usposabljati delavce in njihove predstavnike za varnost in zdravje pri delu, managerje in delodajalce s področja varnosti in zdravja pri delu;
  • potrebna sta spodbujanje in posredovanje informacij, dobrih praks, navodil in smernic, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu;
  • potreben je razvoj priporočil, priročnikov in metodologij za pomoč podjetjem pri tehničnih in praktičnih vidikih izpolnjevanja zahtev varnosti in zdravja pri delu;
  • v srednje velikih in velikih podjetjih je smiselno organizirati lastno službo za varnost in zdravje pri delu;
  • v srednje velikih in velikih podjetjih je smiselno organizirati odbor za varnost in zdravje pri delu;
  • v srednje velikih in velikih podjetjih je smiselna vpeljava standarda varnosti in zdravja pri delu ISO 18001;
  • smiselno je intenzivirati notranjo in zunanjo kontrolo/nadzor varnosti in zdravja pri delu;
  • pri naslednjih spremembah zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu je smiselna vpeljava določil glede obvezne organizacije služb za varnost in zdravje pri delu in odborov za varnost in zdravje pri delu v velikih in srednje velikih podjetjih;
  • zakonodaja bi morala vsebovati tudi določila oz. nastavke zunanjega spodbujanja delodajalcev za varnost in zdravje pri delu, in sicer preko ustreznih oblik zavarovanja (bonus, malus) v primeru poškodb pri delu, pa tudi bolezni v zvezi z delom, pri čemer bi bile smiselne subvencije za vlaganje v varnost in zdravje pri delu.

 

Vpeljava takega modela ima neposredne pozitivne učinke na gospodarsko učinkovitost podjetja, večje zadovoljstvo zaposlenih, na dvig družbene odgovornosti in na manjša izplačila škod zaradi poškodb pri delu ali bolezni, povezanih z delom (zavarovalnic, zavodov za zdravstveno zavarovanje, socialnega varstva ipd.).

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Miran Pavlič je od leta 1985 član izvršnega odbora DVILJ, v katerega ga je pripeljal takratni mentor Martin Perčun. Vrsto let je bil podpredsednik, od leta 2000 pa je predsednik društva. Pod njegovim vodstvom društvo nadaljuje svojo več kot 60-letno tradicijo združevanja strokovnjakov s področja varnosti pri delu in ostaja prepoznavno v slovenskem kot tudi širšem prostoru. Zavzema se za negovanje tradicije in vrednot prostovoljstva, na katerem temelji delo vseh članov društva. Je dolgoletni član izvršnega odbora Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije. Je eden od petih iniciatorjev ustanovitve Zbornice varnosti in zdravja pri delu. Je predsednik njenega častnega razsodišča. Vrsto let je bil nemedicinski izvedenec v invalidski komisiji II Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Je koordinator za varnost pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Od 2002 je sodni izvedenec za varnost in zdravje pri delu.

 

V nacionalni mreži Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) predstavlja stroko. Je član komisije za ocenjevanje kandidatov za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu«.

 

Od leta 2004 aktivno sodeluje pri organizaciji mednarodne strokovno-znanstvene konference Management&Safety in je že tretje leto predsednik njenega mednarodnega organizacijskega odbora ter recenzent vsakoletnega zbornika prispevkov.

 

Je eden od soustanoviteljev Evropskega društva varnostnih inženirjev (European Society of Safety Engineers – ESSE), katerega namen je povezati evropske strokovnjake za varnost in zdravje pri delu. Od leta 2013 je eden od njegovih podpredsednikov.

 

Je soustanovitelj mreže BALcanOSH, katere namen je družen nastop strokovnjakov iz regije pri organizaciji mednarodnih posvetov, konferenc, prenosov dobrih praks in sodelovanja v različnih projektih. Eden takih projektov je bila tudi udeležba na XX. Svetovnem kongresu varnosti pri delu v Frankfurtu. Na njem je bil kot edini predstavnik Slovenije s soavtorji iz Hrvaške, Srbije in Makedonije aktivni udeleženec s predstavitvijo posterja na temo odborov za varnost pri delu.

 

OCENA DOSEŽKA

 

Miran Pavlič je s sistematičnim pregledom ter strnjenim opisom pregleda izidov iz dosedanjih raziskav s področja managementa varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmer in gospodarske učinkovitosti omogočil uvid v obravnavano teoretično-znanstveno področje. Zasnovan je bil konceptualni model, ki ga je možno uporabiti, preveriti in razvijati. Izidi raziskave imajo teoretične in empirične koristi za vse tiste, ki se ukvarjajo z varnostjo in zdravjem pri delu, s kakovostjo dela in življenja, ki skrbijo za družbeno odgovornost podjetij in drugih organizacij ter prispevajo k trajnostnemu razvoju gospodarstva, družbe ter naravnega okolja.

 

Del rezultatov raziskave je bil predstavljen na XI. Mednarodni konferenci Management&Safety 2016 v Vrnjački Banji in objavljen kot znanstveni prispevek v zborniku konference.

 

O tematiki vpliva managementa varnosti in zdravja pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost, ki bi temeljila na objektivnih, uradnih podatkih, ni bila pred tem opravljena še nobena raziskava. Kot prvi je na podlagi te raziskave, temelječe na objektivnih podatkih (iz uradnih virov), oblikoval izvirni model vpliva dejavnikov managementa varnosti pri delu na delovne razmere in gospodarsko učinkovitost velikih in srednje velikih slovenskih podjetij, s katerim v organizacijah bolj uspešno uresničujejo poslanstvo, vizijo, smotre in cilje ter dosegajo boljše izide poslovanja.

 

Disertacija prispeva tudi k strokovno-aplikativnemu razvoju, saj ni tovrstnih raziskav, ki bi kazale na povezanost managementa varnosti in zdravja pri delu z delovnimi razmerami in gospodarsko učinkovitostjo podjetij v srednjeevropski regiji. V raziskavi ustvarjeno orodje »Kontrolnik za evalvacijo izvajanja ukrepov varnosti pri delu« omogoča podjetjem, ustanovam oz. strokovnim delavcem za varnost pri delu notranjo ali zunanjo presojo uspešnosti izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu.

 

Čeprav je v 50 letih institucionalnega izobraževanja na področju varnosti pri delu diplomiralo več kot 1300 varnostnih inženirjev, je po dostopnih informacijah Pavličeva šele druga doktorska disertacija varnostnega inženirja s področja varnosti pri delu.

 

Za enega večjih slovenskih dosežkov na področju varnosti pri delu pa velja objava prispevka leta 2011 v reviji Safety Science, kjer je kot prvi slovenski varnostni inženir s soavtorji objavil izvirni znanstveni članek. Do danes je to v stroki - znanosti varnosti pri delu v Sloveniji edini prispevek takega ranga.

 

 

 

Dr. Jože Šrekl,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

 

Priloga 1: Bibliografija dr. Mirana Pavliča je objavljena na spletni strani Fundacije Avgusta Kuharja

 

Priloga 2: Doktorska disertacija dr. Mirana Pavliča

 

Slavnostna brošura 2016

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2016. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.