• Nagrade in priznanja
  • Izjemni dosežki
  • 2018-I
Cveto Bizjak

Mag. LIDIJA KORAT

dobitnica nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2018

 

 

 

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2018,

ki jo sestavljata predsednik komisije dr. Jože Šrekl in član prof. dr. Primož Gspan,

 

ocenjuje, da dosežek mag. Lidije Korat

»pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu«


izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev

nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek za leto 2018.

 

 

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

1.      sklepa izvršnega odbora Društva varnostnih inženirjev Gorenjske za kandidiranje mag. Lidije Korat za nagrado za izjemni dosežek z dne 25. 4. 2018 in njegove utemeljitve kandidature;

2.      pogovora s kandidatko mag. Lidijo Korat dne 21. avgusta 2018,

3.      kandidatkine powerpoint prezentacije o svojem delu,

4.      Doktorske disertacije »Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu« iz oktobra 2017, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru[1],

5.      Magistrske naloge »Tehnologija polimerov s posebnim poudarkom varstva pred stirenom« iz marca 2010, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru[2],

6.      Pravilnika o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, Uradni list RS, št. 2/2017

7.      Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, Uradni list RS, št. št. 100/2001 , 39/2005 , 53/2007, 102/2010 , 38/2015, ter predlog sprememb in dopolnitev pravilnika iz julija 2018,

8.      Pravilna izbira osebne varovalne opreme za zaščito dihal - 1. del, prispevka Lidije Korat v glasilu gasilcev Slovenije Gasilec, št.6, letnik 72, junij 2018, ISSN 1318-1009,

9.      Pravilna izbira osebne varovalne opreme za zaščito dihal, prispevka Lidije Korat v strokovni reviji za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom Delo in varnost, št. 6, letnik LXII, 2017, ISSN 0011-7943,

10.   Dokazilo, da je bil sprejet v objavo v reviji  Environmental Engineering and Management Journal znanstveni članek s faktorjem vpliva Approach for comprehensive supervision of the workplace exposure to lead and its compounds avtorjev KORAT Lidija, NOVAK-PINTARIČ Zorka, KNEZ Željko,

11.   razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za izjemni dosežek  za leto 2018;

12.   pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;

13.   statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

 

UGOTOVITEV STANJA: 

 

Univerzitetna diplomirana inženirka kemijske tehnologije Lidija Korat je marca 2010 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru postala magistrica znanosti s področja kemijske tehnike z magistrsko nalogo z naslovom »Tehnologija polimerov s posebnim poudarkom varstva pred stirenom«. Na isti fakulteti je 18. 10. 2017 uspešno zagovarjala še svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu«. V času pogovora kandidatke s strokovno komisijo Fundacije Avgusta Kuharja pa še ni prišlo do uradne podelitve naslova doktorice znanosti, zato kandidatka v skladu s pravili Univerze v Mariboru ni uporabljala tega znanstvenega naslova.  

 

Zaposlena je na Inšpektoratu RS za delo in svoje delo opravlja tako na sedežu inšpektorata v Ljubljani kot na območju Celje-Velenje.  Na ravni celotnega inšpektorata je specialistka za nevarne snovi ter svetovalka tridesetim inšpektorjem za delo v vsej državi, ki nadzorujejo varnost in zdravje pri delu. Hkrati je vodja območne enote inšpektorata Celje-Velenje. Preden je pred 23 leti postala inšpektorica za delo, je prvih 10 let svoje poklicne poti delala v gospodarstvu, zato dobro razume procese vzpostavitve proizvodnje na ravni posameznega podjetja, ki mora biti ne le strokovno varna ampak tudi ekonomsko upravičena.

 

Lidija Korat je namenila svoj prosti čas tudi znanstvenemu delu na področju, za katerega je  odgovorna kot inšpektorica za delo. Značilno zanjo je, da je izbrala za svoje znanstvene raziskave nalogi, koristni za zagotavljanje varnosti in zdravja na konkretnih delovnih mestih v praksi in da je nesebično obe svoji znanstveni deli v celoti objavila na svetovnem spletu, da sta dostopni vsem, ki kot delodajalčevi strokovni delavci ali kot inšpektorji za delo izvajajo naloge za varno delo s kemikalijami.

 

Na Univerzi v Mariboru je najprej s svojo magistrsko nalogo dokazala kompleksnost pri uporabi stirena v najrazličnejših procesih, postopkih in oblikah. V letih 2007 in 2008 je inšpektorat izvedel nadzor pri 73 delodajalcih, kjer je s stirenom delalo 1461 delavcev. Poleg lastnosti stirena in njegovega vpliva na zdravje delavcev je potrebno poznati tudi tehnološke postopke, s katerimi se zagotovi varnejše delovne razmere in manjšo izpostavljenost delavcev stirenu.  Izkazalo se je, da pri 45 % delodajalcih, kjer so se pojavljale presežene mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, delavci niso bili seznanjeni z vplivom stirena na zdravje. Pri 39 % delodajalcev pa ta tveganja niso bila ustrezno ugotovljena v oceni tveganja. Delavcem, ki so pri delu morali uporabljati osebno varovalno opremo za dihala, tudi niso bili zagotovljeni potrebni odmori za počitek. Posebej pomembne so bile njene ugotovitve v zvezi z izvajanjem biološkega monitoringa. Dokazala je, da je tudi tam, kjer mejne vrednosti niso bile presežene, prihajalo do preseženih bioloških mejnih vrednosti metabolitov stirena. Njene ugotovitve so pomembne tudi za delodajalčeve izvajalce medicine dela, saj je opozorila na napačne rezultate biološkega monitoringa pri nekaterih delodajalcih zaradi meritev napačnega metabolita, ki je kazal razpad andrenalina namesto stirena. Ponovljeni testi na pravilnem metabolitu so pokazali presežene vrednosti pri 30 % delavcev in med njimi predvsem pri ženskah v rodni dobi. Njena magistrska naloga je torej omogočila pomembno izboljšavo varnosti in zdravja pri delu delavcev, ki delajo s stirenom.

 

Doseganje varnosti in zdravja pri delu ovirajo pomanjkljivo poznavanje problematike, obsežna zakonodaja in kompleksnost področja, kar doslej ni bilo obravnavano na celovit način. V svoji doktorski disertaciji je zato zasnovala celovit sistemski pristop za interdisciplinarno obravnavo izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnih mestih s povezavo splošne kemije, analitske kemije, kemijske procesne tehnike, medicine in prava. Trudila se je, da je disertacija berljiva, sledljiva in praktično uporabna. Njen metodološki pristop je zasnovan na algoritemski način, sestavljen iz petih korakov:

 

1.      zbiranje podatkov o nevarnih snoveh in zmeseh na delovnem mestu s pomočjo mednarodnih baz podatkov,

2.      opredelitev nevarnosti z načini prepoznavanja nevarnosti, ki izhajajo iz nevarnih snovi in zmesi,

3.      ocenitev tveganja s postopki za celovito obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na tveganja in prispevajo k njihovemu zniževanju, kot so psihosocialne razmere, zdravstveni nadzor, usposabljanja, delovna oprema, delovno okolje (osvetljenost, toplotno udobje, ročno premeščanje bremen, hrup, vibracije, elektromagnetna sevanja, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, ustreznost hrambe in skladiščenja nevarnih snovi), meritve kemičnih škodljivosti, osebna varovalna oprema, biološki monitoring in izvajanje notranjega nadzora,

4.      ukrepi za zmanjšanje tveganja po stopnjah prednosti (kjer je tehnično možno nadomestitev nevarne snovi in/ali procesa z manj nevarnim, organizacijski in individualni ukrepi),

5.      revizija ocene tveganja z napotki za njeno redno obnavljanje in evalvacijo napredka.

 

Sledljivost postopkov in njihova transparentnost pri izvajanju meritev koncentracij nevarnih kemičnih snovi ter pri izvajanju biološkega monitoringa je nepogrešljiva za nadaljnjo analizo ukrepov. Priporočila postopkov izvedbe in obravnave rezultatov je v  disertaciji pripravila v obliki tabel z obrazložitvijo. V tretjem koraku je na primer prikazan je postopek izbire osebne varovalne opreme s pripadajočimi standardi, zbirom testnih metod za preizkušanje materialov in šivov, z napotki za ugotavljanje udobja ter ukrepi v primeru fiziološkega in psihološkega stresa. 

Razvito metodologijo je prikazala na primerih delavcev, izpostavljenih stirenu in svincu oziroma svinčevim spojinam na celotnem ozemlju Slovenije.

 

Podana je tudi preliminarna ocena izpostavljenosti delavcev nanodelcem. Inšpekcijski nadzor 2008-2009 je pokazal, da je, da je bil v vseh dejavnostih spregledana ototoksičnost stirena in svinca. Raziskava je pokazala, da je prišlo v obdobju 2008-2016, v katerem so se spreminjali predpisi ter se zamenjali delodajalci, pri katerih se je uporabljal stiren, celo do poslabšanja izvajanja preventivnih ukrepov, kot je osebna varovalna oprema. Zabeleženo je bilo celo do 3-kratno preseganje maksimalnih BAT vrednosti - in to večinoma pri ženskah v rodni dobi. Ugotovila je tudi, da je v letih 2012-2016 bilo pri 23 delodajalcih 1078 delavcev izpostavljenih svincu in svinčevim spojinam. Delavci so bili izpostavljeni celo avtoriziranim svinčevim spojinam. Pri 16 % je bila zabeležena 9-krat presežena mejna vrednost. V steklarstvu pa se je nasprotno koncentracija svinca znižala za 90 %. Ugotovila je, da je bila pri delodajalčevih preventivnih zdravstvenih pregledih spregledana ototoksičnost svinca. S sistemskim pristopom in povezovanjem različnih strok bodo lahko ugotovljene nepravilnosti odpravljene.

 

Posebej dragoceno je, da je Lidija Korat ugotovitve iz svojega znanstvenega dela znala učinkovito uporabiti pri svojem inšpekcijskem delu. Delodajalce in njihove strokovne delavce opozarja na napake prioritetno z ureditvenimi odločbami. Le če jih delodajalec ne upošteva, se v okviru svojih inšpekcijskih pooblastil odloča za prepovedne odločbe, plačilne naloge, odločbe o prekrških, naznanila kaznivih dejanj in kazenskih ovadb. Opozarja, da ne zadošča svetovalna funkcija inšpekcijskega nadzora in da je potrebno te delodajalce spremljati in analizo ponavljati. Na svojih inšpekcijskih nadzorih tudi delavce poučuje, kakšna so tveganja za njihovo zdravje ter kako naj ravnajo za ohranitev zdravja.

 

Na podlagi ugotovitev se je zavzela za poenostavitev evropske zakonodaje, da bo enotno varovala delavčevo zdravje pred tveganji tako zaradi nevarnih snovi, rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snovi. Zavzela se je za enotne mejne vrednosti v vsej Evropski uniji in s tem za enako konkurenčnost podjetij. Zavzela se je tudi za pripravo smernic Evropske agencije za kemikalije  (ECHA) za varnostne liste kemikalij glede določitve osebne varovalne opreme ne le za zaščito dihal ampak tudi drugo osebno varovalno opremo.

 

Lidija Korat pa je s svojimi znanstvenimi spoznanji vplivala tudi na izboljšanje slovenskih predpisov. Dokazala je, da so bili rezultati meritev inhabilnega in respiratornega (alveolarnega) prahu pred letom 2017 napačni zaradi neustreznega vzorčenja. Vzorčenje je bilo neustrezno izvajano časovno ter glede uporabe absorpcijskih snovi in metabolitov. Slovenski akreditaciji je dokazala, da za potrebe nadziranja varnosti in zdravja pri delu ne zadošča akreditacija analitike za okolje. Leta 2017 je bil z njenim sodelovanjem sprejet novi Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (UL RS 2/2017), ki je predpisal opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu na podlagi akreditacije postopkov vzorčenja nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu kot tudi vzorčevalca s pridobljeno akreditacijo za analiziranje vzorčenih nevarnih kemijskih snovi na delovnih mestih. Pri izvajanju preiskav kemijskih škodljivosti je predpisan standard SIST EN 689 (Izpostavljenost na delovnem mestu - Merjenje izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih agensov - Strategija preskušanja skladnosti z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost) ter z njim periodika meritev. Na tej podlagi bodo delodajalci obvladovali koncentracije nevarnih snovi s tehničnimi sredstvi in ne z osebno varovalno opremo. Lidija Korat delodajalce opozarja, da je namesto podatkom o povprečnih vrednosti meritev treba pozornost posvetiti predvsem delavcem, pri katerih je prišlo do preseženih vrednosti.

 

Nič manj ni pomemben njen prispevek pri noveliranju Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu v letu 2018. Pravilnik namreč določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so posledica katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi in zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Dopolnjene so priloge z zavezujočimi biološkimi mejnimi vrednostmi - BAT vrednosti ter EKA vrednostmi. Prvič določa mejno vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. Tudi ta pravilnik določa periodiko meritev nevarnih kemičnih snov v zraku na delovnem mestu, določeno v standardu SIST EN 689. Povsem na novo je urejen zdravstveni nadzor delavcev, za katere ocena tveganja pokaže, da obstaja tveganje za njihovo zdravje. Določena je obveznost biološkega monitoringa pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam ali so izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II tega pravilnika. Biološki monitoring se mora izvajati po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev. Delodajalec mora delavce, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi, obvestiti o rezultatih ocene tveganja na delovnih mestih, za katere je določen zdravstven nadzor z biološkim monitoringom. Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu, ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, mora izvajalec medicine dela obvestiti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter mu svetovati o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, katerim je izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti morajo vsebovati rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih mora delodajalec posredovati izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Na zahtevo pristojnega organa je delodajalec dolžan posredovati poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pravilnik je prispevek k preventivi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.

 

 

PRISPEVEK LIDIJE KORAT K RAZVOJU STROKE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

 

Iz izpisa osebne bibliografije je razvidno, da je kandidatka prisotna s svojimi prispevki  na najrazličnejših konferencah, simpozijih, tako doma kot v tujini. Tako magistrska naloga kot doktorska disertacija sta v celoti dostopni na svetovnem spletu z namenom, da ju lahko strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu uporabijo pri svojem delu na ravni individualnega delodajalca.

 

Sodelovala je pri pripravi »Praktičnega priročnika o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom[3] : za delodajalce[4], delavce[5] in inšpektorje za delo[6]«, ki ga je pripravljala delovna skupina evropskega Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC)[7]. Sodelovala v delovni skupini SLICA za pripravo kampanje 2006 na področju azbesta, bila je članica delovne skupine SLIC in koordinatorka v Sloveniji za evropsko informacijsko in inšpekcijsko kampanjo 2009-2011 glede ocenjevanja tveganj pri uporabi nevarnih kemičnih snovi.

 

Je članica uredniškega odbora za pripravo letnega poročila Inšpektorata RS za delo[8]. Je članica komisije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za izdajo, obnovitev ali odvzem dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu. Je  članica izpitne komisije na Upravni akademiji  za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.

V Črni gori je bila leta 2012 in 2013 strokovni ekspert v twinning projektu »Uskladitev in izvajanje inšpekcijskega nadzora delovnih razmer  ter varnosti in zdravja pri delu«[9].

Bila je aktivna pri prvi organizaciji nacionalnega tekmovanja za priznanje »Dobra praksa« v okviru kampanje »Zdravo delovno okolje« Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu - EU OSHA, ki je leta 2003 potekalo pod naslovom »Nevarne snovi - ravnaj skrbno«. Cilj tekmovanja je bil izmenjava informacij o dobrih praksah.  Letos pa je predsednica komisije za ocenjevanje kandidatov  za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu,  ki v letih 2018 in 2019 poteka pod geslom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

 

Bibliografija Lidije Korat  na podlagi njenega znanstvenega dela postaja bogatejša ne le na nacionalni ampak tudi mednarodni ravni. Objavila je dva izvirna znanstvena članka, od tega enega s faktorjem vpliva JCR. Tretji znanstveni članek s faktorjem vpliva JCR[10] pa je sprejet v objavo.  Rezultate svojih raziskav je objavila tudi v treh dodatnih strokovnih člankih.

 

OCENA DOSEŽKA LIDIJE KORAT:

 

Zaslužna je za višjo kemijsko varnost slovenskih delovnih mest in dvig varnostne kulture pri delodajalcih na celotnem ozemlju Republike Slovenije zaradi posredovanja svojega znanja na strokovnih konferencah, simpozijih in delavnicah, zaradi publiciranih  del (članki, magistrsko delo, doktorska disertacija), svojega inšpekcijskega dela pri implementaciji predpisov in raziskavah nezgod pri delu in dela pri snovanju novih predpisov.

 

Številni slovenski delodajalci pri določanju preventivnih ukrepov ter pri usposabljanju delavcev upoštevajo priporočila Lidije Korat za kemijsko varnost. Pri izrekanju inšpekcijskih odločb je njen cilj razložiti odgovornim osebam delodajalca njihovo vlogo za zmanjšanje tveganja za poklicna obolenja in poškodbe delavcev, verjetnost požara in eksplozije tako. Svetuje delodajalcem, delavcem, strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu ter izvajalcem medicine dela.

 

Zaslužna je za uveljavitev akreditiranega vzorčenja in analitike meritev okolja ter biološkega monitoringa kot ustreznega pokazatelja dejanske izpostavljenosti delavca nevarnim snovem v delovnem okolju.  S svojim znanstvenim delom je zasnovala celovit pristop za nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu in ga z izdelanimi tabelami poteka za aplikacijo v industrijskem okolju, približala različnim ciljnim skupinam kot so delavci, delodajalci, strokovni delavci, organi nadzora, vladne strokovne službe, študentje ipd. Njene znanstvene izsledke v praksi implementirajo številni delodajalci in izvajalci medicine dela.  

 

Med večje strokovne dosežke spada njeno prizadevanje za uveljavitev dopolnil Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (2018), ki pomeni prenos novih znanstvenih odkritij v vsakdanjo prakso. Koratovo odlikuje apliciranje znanj pridobljenih z raziskavami (Magistrska naloga, Doktorska disertacija) v prakso zlasti na področju meritev in biološkega monitoringa.

 

 

Dr. Jože Šrekl, predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan, član strokovne komisije

 

 

 

 

Bibliografija mag. Lidije Korat

 

Bibliografija mag. Lidije Korat, 2018

 

 

 

Znanstvena dela Lidije Korat

 


Doktorska disertacija »Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu« iz oktobra 2017, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru



Magistrska naloga »Tehnologija polimerov s posebnim poudarkom varstva pred stirenom« iz marca 2010, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru