• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2010
Florjan Zabret

FLORJAN ZABRET

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2010

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2010, ki jo sestavljajo predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da življenjsko delo magistra organizacijskih znanosti, diplomiranega organizatorja dela in varnostnega inženirja Florjana Zabreta

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2010.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2010 za Florjana Zabreta, ki jo je 12. junija 2010 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske;
  2. pogovora s kandidatom dne 27. avgusta 2010 na domu kandidata, Krtina 28b, 1233 Dob;
  3. dokumentirane predstavitve rezultatov dela kandidata;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2010;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Florjan Zabret je magister organizacijskih znanosti, diplomirani organizator dela ter varnostni inženir. Zaradi bolezni se je predčasno invalidsko upokojil januarja 2010 s 37 leti delovne dobe.

 

Njegova poklicna pot je bila začrtana, ko je star komaj deset let postal gasilec pionir. Ljubezni do gasilstva je ostal zvest vse življenje in deloval tako v Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale kot tudi v regijski in Gasilski zvezi Slovenije. Prav zaradi nje pa je razvil občutljivost za skrb za sočloveka. Izbral je študij na Višji tehniški varnostni šoli, kjer je diplomiral leta 1989 in postal varnostni inženir. Potreba po znanju ga je usmerila v nadaljevanje študija. Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je leta 1995 diplomiral z diplomsko nalogo Varstvo pri delu kot sestavni del sistema kakovosti v Merkur d. d. Kranj in leta 2001 zagovarjal magistrsko nalogo. Leta 2002 je opravil seminar za interne presojevalce OHSAS 18001.

 

V podjetju Merkur se je zaposlil leta 1972 kot prodajalec, leta 1990 pa je začel opravljati delo kot strokovni delavec za varno in zdravo delo. Od leta 1995 do leta 2000 je bil zaposlen v enoti skladišč v Naklem, kjer je opravljal vodstvena delovna mesta. Po združitvi Merkurja in Kovinotehne pa je bil vodja službe varstva in zdravja pri delu od leta 2001 do invalidske upokojitve konec leta 2009. Dejavnost podjetja Merkur, d. d., je bilo skladiščno poslovanje, maloprodaja in črna ter barvasta metalurgija. Tako število zaposlenih kot prodajnih mest je skokovito naraščalo na območju vse Slovenije in tudi v tujini na Hrvaškem in v Srbiji.

 

Služba za varno in zdravo delo je poleg Florjana Zabreta s sedežem v Naklem imela tudi tri strokovne delavce v Celju. Zaradi narave organizacije dela v razvejani trgovski mreži Merkurja je bilo potrebno zastaviti obvladljiv sistem. Florjan Zabret je glavnemu inšpektorju za delo Borutu Brezovarju znal predstaviti značilnosti organizacije dela, tako da je ta določil istega inšpektorja za izvajanje nadzora na področju vse države, kar se je ohranilo do danes.

 

Podobno je Florjan Zabret organiziral poenotenje storitev pooblaščenih zdravnikov specialistov medicine dela v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Dogovorjena je bila enotna koordinacija dela vseh pooblaščenih zdravnikov. Služba je razvila sistem sodelovanja s pooblaščenimi zdravniki tako, da je vodila statistiko, pooblaščeni zdravniki pa so na rednih srečanjih poročali in priporočali ukrepe. Pripravljeno je bilo letno poročilo o rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

Na podlagi poročil pooblaščenih zdravnikov so bile v oceni tveganja opredeljene zdravstvene omejitve za posamezna delovna mesta. Število delavcev z zdravstvenimi omejitvami je bilo visoko (do 200). Napotnic za preventivne zdravstvene preglede zato ni več izdajala kadrovska služba, ampak služba varnosti in zdravja pri delu. Ni se več zgodilo, da bi zaradi neusmerjenega predhodnega zdravstvenega pregleda zaposlili delavca z zdravstvenimi omejitvami.

 

Florjan Zabret je vztrajal pri prepovedi uporabe alkohola in drugih omamnih substanc na delovnem mestu. Ustrezen pravilnik je zahteval raven 0,0 ‰.

 

Služba je izdajala tudi napotnice za letne menedžerske zdravstvene preglede zaposlenih z individualnimi pogodbami o zaposlitvi oziroma za direktorje divizij, področij in poslovodje centrov. V Holdingu Merkur so bile tri divizije, Merstel za črno in barvno metalurgijo, Big Bang in Merkur.

 

Prvo izjavo o varnosti z oceno tveganja v letu 2000 je Merkur pripravil v sodelovanju z IVD Inštitutom za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Zaradi razvejane prodajne mreže in ocen za preštevilna delovna mesta je bila neobvladljiva. V njeni reviziji, ki jo je Mekurjeva služba varnosti in zdravja opravila sama, je bila poenostavljena tako, da so bile pripravljene ocene za tipična delovna mesta na ravni celotnega Merkurja, kakršno je na primer prodajalec v velikem prodajnem centru oziroma prodajalec v manjši trgovini. Poudarek je bil na oceni tveganja, ki je upoštevala dejansko delo na teh delovnih mestih. Revizija je bila timsko delo varnostnega inženirja, tehnologa, delovodje in delavca na podlagi opazovanja delavca med intenzivnim delom. Sodelovali so tudi z vzdrževalci. Svoje ugotovitve so predstavili delavcu, da jih je lahko dopolnil.

 

Ocena tveganja se je morala prilagajati spremembam v tehnologiji dela. Tako je na primer kabinsko upravljanje dvigal nadomestilo ročno. Zaradi težkega dela je bila fluktuacija za delo v skladišču visoka. Kljub potrebi po nadurah je služba za varno in zdravo delo postavila zgornjo mejo 12 ur. Služba je morala zagotoviti varnost tudi v zvezi z obvladovanjem hrupa pri razrezu materiala. Prodaja nevarnih kemikalij je zahtevala ustrezne rešitve za varno delo in požarno varnost več kot 1000 zaposlenih v maloprodaji. Stalno usposabljanje in iskanje strokovnih rešitev za varnostne probleme je Florjanu Zabretu omogočilo uspešne rezultate, čeprav so se delovna mesta z varnostnega vidika ukinjala na nepravem mestu.

 

V oceni tveganja so opredelili vsebino in pogostnost usposabljanja za varno delo ter predvideli poleg teoretičnega usposabljanja in preizkusa tudi preizkus znanja v praksi na kraju samem. Program usposabljanja je bil sistemski dokument kot del standardov kakovosti ISO 9001 in ISO 9002. Florjan Zabret je bil kot interni presojevalec vključen pri uvedbi obeh standardov.

Usposabljanje je bilo izvedeno tako, da ni oviralo odpiralnega časa prodajalen in centrov. Tako so bili v letu 2005/2006 vsi zaposleni usposobljeni glede načel varnega dela s slikovnim zaslonom in drugimi nevarnostmi, ki lahko pretijo bodisi na delovnem mestu ali zunaj njega.

 

Pozornost je bila usmerjena k delavcu od prvega dne. Na prvi dan nastopa zaposlitve je bil poučen o pomembnih nevarnostih na delovnem mestu. Nadrejeni delavec je pri uvajanju izpolnjeval »Karton uvajanja v delo«. Sledil je seminar, na katerem so bile predstavljene pomembne teme delavčevega delovnega področja in delokroga. Zaključil se je s pisnim testom.

 

Poleg izobraževanja delavcev je Florjan Zabret občasno pripravil tudi izobraževanje za vodilne in vodstvene delavce skupaj z inšpektoratom za delo.


Iz predstavitve kandidata ob obisku strokovne komisije:

Program usposabljanja za varno in zdravo delo - vsebina:

  • zakonodaja
  • tehniško varstvo
  • delo z viličarji
  • delo z mostnimi dvigali
  • privezovanje bremen
  • razrez
  • zdravstveno varstvo
  • delo s slikovnim zaslonom

 

 

Služba je prenovila navodila za varno delo tako, da so postala bolj življenjska in opremljena s piktogrami za varno delo z osebno varovalno opremo, kot so zaščitne rokavice ali očala ipd. Izdelana so bila navodila za varno delo z mostnimi dvigali, z viličarjem, z rezalnim strojem in s krožno žago. Določeni so bili ukrepi prve pomoči.

 

Iz predstavitve kandidata ob obisku strokovne komisije:

Preglednica 7: Primerjava deležev poškodb pri delu po oblikah-vzrokih poškodb v letih 2007, 2006, 2005, 2004, 2003 in 2002

Najpogostejše oblike nezgod, pri katerih je prišlo do poškodb pri delu v letu 2007, so hoja po predmetih, udarci in trčenje ob predmet 32%, sledijo padci predmetov 26%, stisnjenje ob neki predmet ali med predmeti 6%.

 

 

Florjan Zabret je na podlagi analize vzrokov bolniške odsotnosti z dela ugotovil, da so bolezni in poškodbe izven dela daleč najpomembnejši vzrok odsotnosti. Zastavil si je nalogo, da bo ustvaril varnostno kulturo, po kateri se bodo ravnali zaposleni v Merkurju tudi v svojem prostem času. Glasilo Merkurjeve novice so izhajale v nakladi cca 5000 izvodov. Služba varnosti in zdravja pri delu je na dva meseca pripravila prilogo glasila, v kateri je obravnavala številne aktualne teme in pri tem pritegnila k sodelovanju tudi pooblaščene zdravnike. Pripravljeni so bili prispevki z uporabnimi nasveti z naslovi: Kajenje in delovni čas, Zakonska pravila, ki jih moramo upoštevati prav vsi, Kaj moramo vedeti o sončenju med časom dopusta, Preventiva pred požarom na delovnem mestu in doma, Alkohol ubija, Pirotehnika je nevarna ipd.

 

Iz predstavitve kandidata ob obisku strokovne komisije:

Priloga glasila Merkurjeve novice

 

 

Posebno pozornost je Florjan Zabret namenil požarnemu varstvu in preventivi. V skladu z oceno tveganja je na vsaka tri leta pripravil preventivno gašenje z gasilniki v vseh delih družbe. V oktobru 2006 je bila izvedena velika reševalna vaja v Naklem, pri kateri so sodelovali poklicni gasilci iz Kranja in okoliška prostovoljna društva.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Florjan Zabret je član Društva varnostnih inženirjev Gorenjske od leta 1989, član izvršnega odbora društva pa od leta 1990. V dveh mandatnih obdobjih, v katerih je bil predsednik društva, je to strokovno in organizacijsko napredovalo. Društvo je vsako leto organiziralo dva posveta o aktualnih temah s priznanimi predavatelji, strokovno ekskurzijo v tujino in obiske v podjetjih članov društva. Sedaj je tajnik društva. O delu društva je redno pisal v časopisu Gorenjski glas in Merkurjeve novice.

 

Leta 1999 je prejel priznanje Avgusta Kuharja za izjemno strokovno delo na področju stroke varnosti in zdravja pri delu v društvih in sekcijah varnostnih inženirjev št. 14.

 

Predsednik uprave Fundacije Avgusta Kuharja je bil v dveh mandatih, od leta 2000 do 2008. Prizadeval si je, da bi društva varnostnih inženirjev v osnovnih šolah privzgajala mladini varnostno kulturo po zgledu gasilskih društev.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Za Florjana Zabreta je značilna pristna skrb za varnost delavca. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. Navdušuje s svojimi uporabnimi rešitvami in življenjskimi nasveti. Ustvaril je obvladljiv sistem varnosti in zdravja pri delu v kompleksnem sistemu trgovske dejavnosti s številnimi trgovinami in prodajnimi centri, razporejenimi po vsej državi, ter številnimi varnostnimi tveganji.

 

Brez dvoma pa Florjan Zabret izstopa po svoji zagretosti za društveno povezovanje stroke varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.

 

 


Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Slavnostna brošura 2010

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2010. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.