• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2011
Mirko Vošner

PETER PETKOVŠEK

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2011

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2011, ki jo sestavljajo predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da življenjsko delo varnostnega inženirja Petka Petkovška,

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2011.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2011 za Petra Petkovška, ki jo je 30. junija 2011 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana;
  2. pogovora s kandidatom dne 24. avgusta 2011;
  3. zbornika ob 50-letnici Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije 1957–2007;
  4. zbornika 55 let Gasilske zveze Vrhnika 1955–2010;
  5. Usnjara, glasila delovne skupnosti Industrije usnja Vrhnika in Usnjarne Šmartno (Peter Petkovšek je član uredniškega odbora), letnik 1969;
  6. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2011;
  7. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  8. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Varnostni inženir Peter Petkovšek v stroki varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti neprekinjeno deluje od leta 1965. Kljub upokojitvi leta 1996 je namreč še vedno aktiven pogodbeni strokovni sodelavec v podjetjih z dovoljenjem za delo.

 

Svojo poklicno pot je začel kot usnjarski vajenec. Po koncu učne dobe  je kot štipendist Industrije usnja Vrhnika (IUV) končal srednjo tehniško usnjarsko galanterijsko šolo v Domžalah. Po končani pripravniški dobi in odslužitvi vojaškega roka je opravljal naloge mojstra v oddelkih proizvodnje kromovega usnja. Leta 1965 je bil poslan na izobraževanje na Višjo tehniško varnostno šolo (VTVŠ), ki je bila takrat enota Višje šole za organizacijo dela v Kranju. Leta 1969 je bila VTVŠ verificirana kot polnopravna samostojna šola. Istega leta je diplomiral kot prvi diplomant že samostojne šole.

 

V času šolanja na VTVŠ je Peter Petkovšek po  dva tedna v mesecu delal pri pripravi proizvodnje v tehnološkem laboratoriju. Po končanem študiju je prevzel vodenje varnostne službe v IUV. Hkrati je prevzel organizacijo in vodenje industrijskih gasilskih društev v vseh temeljnih organizacijah takratnega podjetja. Bil je še vodja štaba civilne zaščite v temeljni organizaciji na Vrhniki.

 

Od leta 1980 do leta 1981 je bil pomočnik direktorja  za operativno-tehnično področje v podjetju Varnost Ljubljana. Leta 1981 je postal direktor Poklicne gasilske brigade Ljubljana.

 

Od leta 1976 do leta 1977 je bil vodja splošne službe Koto Ljubljana.

 

Od leta 1977  do leta 1981 bil podpredsednik in nato predsednik izvršnega sveta skupščine občine Logatec. Od leta 1982 do 1990 bil podpredsednik in nato predsednik izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika. Od 1990 do 1992 bil direktor Obrtne zadruge Javornik Postojna. Od leta 1992 do 1994 je bil direktor Konfekcije Logatec. Od leta 1994 do leta 1996je bil v IUV svetovalec za področje konfekcije. Ob vseh naštetih nalogah je bil vseskozi član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ).

 

Na ukaz Josipa Broza Tita, predsednika SFR Jugoslavije, je leta 1975 prejel odlikovanje srebrni red dela.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

V DVILJ je aktiven vse od leta 1965. V več mandatih društva je bil podpredsednik in član izvršilnega odbora društva. Še vedno kot aktiven član izvršnega odbora društva sodeluje pri organizaciji posvetov, strokovnih ekskurzij in družabnega druženja, ki privablja tudi mlajše varnostne inženirje. Tradicionalno vodi vsakoletno skupščino DVILJ.

 

Zadnjih 46 let je sodeloval v večini projektov stroke varnosti in zdravja pri delu. Leta 1977 je bil tako sprejet nov zakon o društvih, zaradi česar je bilo potrebno popraviti in sprejeti  pravilnik o delovanju Zveze varnostnih inženirjev  in tehnikov Slovenije. Pri pripravi in dokončnem oblikovanju novih pravil zveze je aktivno sodeloval v okviru takratne Socialistične zveze delovnega ljudstva (ZSDL) mesta Ljubljane. Zvezo varnostnih inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije oziroma koordinacijski odbor društev Maribor, Ljubljana, Celje, Koper je namreč do takrat vodil prof. Ludvik Kvas, dekan Višje tehniške varnostne šole (VTVŠ). Finance so se prelivale med VTVŠ in zvezo društev. Pomemben vir sredstev so bili koledarji, ki jih je pripravljala zveza. Vsaki dve leti so bili v Avditoriju Portorož izjemno dobro obiskani posveti. Leta 1979 se je tedanja Zveza varnostnih inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije preimenovala v Zvezo društev varnostnih inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije. Na skupščini v Splošni plovbi v Piranu je bil za triletni mandat 1979–1982 namesto prof. Ludvika Kvasa za predsednika izvoljen Peter Petkovšek. Zvezi je omogočil brezplačno uporabo prostorov Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana. Uvedeno je bilo pravilo, da vsaki dve leti predsedovanje zvezi društev prevzame novo društvo. Predsednik tega društva je bil hkrati predsednik zveze. Podpredsednik zveze pa je bil predsednik društva, ki je prevzelo predsedovanje naslednji mandat. Tradicionalne portoroške posvete so nadomestili posveti, ki so jih vsakič drugje organizirala predsedujoča društva. Bili so pomemben vir sredstev za društveno delo, saj sta si društvo in zveza delili preostanek sredstev v deležu 60 : 40. Novi dogovor je spodbudil razvoj društev. Poleg že obstoječih društev v Ljubljani (do leta 1970 je to društvo pokrivalo tudi Gorenjsko in Dolenjsko), Celju, Mariboru in Kopru so nastala nova društva in sekcije varnostnih inženirjev (v kmetijstvu, gradbeništvu, tekstilni industriji).

 

Marca 1983 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske zveze za napredek varstva pri delu, katere prvi predsednik je bil Risto Djunov. Peter Petkovšek je bil izvoljen v predsedstvo zveze. Delo zveze so podpirali zavodi za zdravstveno zavarovanje in sindikati. Kot član predsedstva je sodeloval pri postavljanju temeljev promocije varnosti in zdravja pri delu. Največ energije je vložil v usposabljanje za varno delo, uveljavljanje poklica varnostnega inženirja in stroke varnosti pri delu ter ustvarjanju razmer za uvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov. Zveza je ugasnila leta 1989 z razpadom Jugoslavije.

 

Bil je član s sindikatom povezanega jugoslovanskega Društva usnjarjev in tanincev, ki je vsaki dve leti organiziralo posvete o varstvu pri delu usnjarske, čevljarske in taninske industrije, na katerih je sodeloval kot organizator in s svojimi prispevki.

 

Bil je predavatelj za izpite za pooblaščene inženirje – projektante kemijske stroke pri Gospodarski zbornici Slovenije in član izpitne komisije za področje varnosti in zdravja pri delu. Izpiti so se običajno opravljali na Železničarski srednji šoli.

 

Veselje do fotografije in filma je uspešno izrabil za izdelavo številnih diapozitivov in filmov na filmskem traku super 8, ki jih je uporabljal na svojih predavanjih. S prof. dr. Schmidom iz usnjarske šole v nemškem Reutlingenu je sodeloval pri eksplozijskih preizkusih. Pridobljeno znanje je posredoval na posvetih za varstvo pri delu usnjarske in usnjarskopredelovalne industrije v SFR Jugoslaviji.

 

Sodeloval je pri zbiranju in pripravi gradiva za zbornik ob 50- letnici DVILJ in 50- letnici Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS).

 

V okviru DVILJ sodeluje pri povezovanju z drugimi društvi v Sloveniji in v novo nastalih državah na območju nekdanje Jugoslavije.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Peter Petkovšek sodi v generacijo z drugačnimi vrednotami od teh, ki veljajo v sodobni družbi, kjer ljudje med seboj tekmujejo za čim boljši položaj. Pravi, da so na začetku njegove poklicne poti vsi ljudje veljali za enake ter so se zato skušali izkazati zgolj zaradi časti. Bili so entuziasti, ki so delali za ljudi in ne za osebno korist. Verjame, da varnost in zdravje pri delu nista blago. Je nadarjen za delo z ljudmi. Ker je sam zrastel iz tovarne, je znal vzpostaviti stik z delavci.

 

Zadnjih 46 let je bil zraven pri vseh projektih stroke varnosti in zdravja pri delu. Odigral je opazno vlogo v prelomnih trenutkih, ko se je stroka organizirala po novih načelih in v novi organizacijski obliki. Še vedno si vsak večer v dnevnik zapiše, kakšno delo je opravil tisti dan. Njegovi dnevniki bodo zato lahko vir za pisanje zgodovine stroke varnosti in zdravja pri delu.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Slavnostna brošura 2011

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2011. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.