• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2012
Mirko Vošner

LUDVIK SOKLIČ

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2012

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2012, ki jo sestavljajo predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da življenjsko delo varnostnega inženirja Ludvika Sokliča,

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2012.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za leto 2011 za Ludvika Sokliča, ki jo je 14. junija 2011 pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske;
  2. pogovora s kandidatom dne 24. avgusta 2011;
  3. publikacije »Z zdravim načinom življenja do zmanjšanja poškodb pri delu«, april 2011, izdajatelj in založnik DVI Gorenjske, naklada 1500 izvodov;
  4. arhivske dokumentacije v lasti Ludvika Sokliča;
  5. referata za delavnico Društva varnostnih inženirjev Gorenjske z naslovom Podaljšanje delovne in starostne dobe za upokojitev ter varnost in zdravje pri delu starejših delavcev–humanizacija dela, september 2012;
  6. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2012;
  7. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  8. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Ludvik Soklič kljub upokojitvi še vedno dela v stroki varnosti in zdravja pri delu, nepretrgoma od leta 1970. Začel je kot referent za varnost pri delu v podjetju Tokos Tržič in še istega leta opravil strokovni izpit iz varstva pri delu po takratnem drugem programu. Leta 1965 sta jugoslovanski temeljni zakon o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 15/65 in št 28/66) in na njegovi podlagi v letu 1966 še republiški zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 22/66) določila srednješolsko izobrazbo kot pogoj za opravljanje strokovnih nalog varstva pri delu. Potreben je bil strokovni izpit po posebnem programu za srednješolce. Leta 1979 je Ludvik Soklič z diplomskim delom Elaborat proizvodnega procesa Tokos Tržič na novi lokaciji diplomiral na Višji varnostni tehniški šoli v Ljubljani in postal varnostni inženir. Uspešno je 18. 3. 1981 opravil še strokovni izpit iz varstva pri delu (št. 638). Med prvimi na Gorenjskem je v istem času opravil preizkus znanja po Pravilniku o organiziranosti varstva pred požarom in strokovne usposobljenosti delavcev za odgovorne delavce za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov v podjetjih.

 

V času, ko je začel svojo poklicno pot, se je soočal z miselnostjo, da je varstvo pri delu strošek. V kovaškem podjetju Tokos so na primer prerezane rokavice krpali, da bi jim podaljšali dobo uporabnosti. Zaradi slabo vzdrževanih stiskalnic je bilo veliko poškodb pri delu. Delalo se je s starimi stroji in primitivnim orodjem. Stroji so bili brez navodil o varni uporabi in montaži. Sami so izdelali pisne izjave za vsak stroj, ki je bil v uporabi. Na Sokličevo pobudo so timsko odpravljali vzroke za poškodbe pri delu in tako število poškodb zmanjšali za 30 %. Dokumentacije o strojih ni bilo, zato so morali najprej odkriti njihovo varno uporabo. Rešitev problemov pri delu je Soklič iskal pri strokovnjakih zavodov in strokovnih kolegih. Na njegovo pobudo so v podjetju izdelali nova zaprta orodja za stiskalnice, da ni bil več možen poseg v nevarno območje. Uvedeno je bilo novo delovno mesto vpenjalca orodja. Odgovoren je bil za skladiščenje orodja, pravilno nastavitev, varno uporabo in skladiščenje po končani seriji. Pripravljena so bila obratovalna dovoljenja s kratkim opisom delovnega mesta in navodili o varnem in pravilnem delu.

 

Delo v kovaški proizvodnji se je opravljalo v hrupu, ki je presegal dovoljene meje, in visoki temperaturi pri pečeh. Temperaturo je Sokliču uspelo znižati za 7 % z vodnim hlajenjem strehe in kovaških naprav. Širjenje hrupa v prostor so obvladali s predelnimi stenami.

 

V sodelovanju z Občinsko gasilsko zvezo Tržič je bil pobudnik in organizator ustanovitve Industrijskega gasilskega društva TOKOS Tržič za ukrepanje ob morebitnem požaru ali razlitju nevarnih snovi – mazuta. Društvo je 10. 11. 1980 pripravilo enega prvih obrambno napadalnih načrtov v regiji.

 

Z zaposlitvijo leta 1981 v podjetju Industrija bombažnih izdelkov Kranj – IBI Kranj se je začelo obdobje Sokličevega dolgoletnega dela za varstvo pri delu v tekstilni industriji. V podjetju je bilo v začetku kar 550 zaposlenih. Odgovoren je bil za varstvo pri delu in požarno varstvo. Navodila za varno delo so bila pomanjkljiva ali pa jih ni bilo. Direktor Franc Oman je racionaliziral proizvodni proces od skladiščenja, predilnice, tkalnice, plemenitenja do skladiščenja gotovih izdelkov tako, da so ukinili vmesna skladiščenja. Kot upoštevan strokovnjak je bil Soklič kot svetovalec vključen v načrtovanje naložb in razvojnih programov. Izvajal je učinkovita usposabljanja za varno delo. Njegov pristop je bil seznanjanje delavcev z možnostjo zdravstvenih okvar zaradi delovnih razmer. Uvedel je redni nadzor uporabe protihrupnih čepov za zaščito sluha in z lastnim zgledom skrbel za njihovo uporabo.

 

Delavce je usposabljal za varno delo tako, da je vsak dojel, da je cilj varnostnih navodil predvsem varovanje njegovega zdravja. Predstavil jim je možne zdravstvene okvare na delovnem mestu in na tej podlagi razložil namen varnostnih navodil. Prvi dan ob nastopu zaposlitve je bil delavec poučen o nevarnostih v delovnem okolju in na delovnem mestu v podjetju. Znanje je Soklič preverjal s preizkusnim testom. Sledilo je praktično usposabljanje na delovnem mestu.

 

Sodeloval je s pooblaščenim zdravnikom. Ta je na podlagi zdravstvenih pregledov pripravil poročilo in predloge ukrepov za izboljšanje. Usposabljanje odgovornih oseb in vodstvenih delavcev za prvo pomoč pa se je izvajalo v sodelovanju z Rdečim križem. Ustreznost delovne opreme so nadzirali z rednimi pregledi v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, ki so tudi izdali ustrezne listine o brezhibnem delovanju naprav.

 

Varnostni problem v tekstilni industriji so vžigi tekstilnega prahu. Soklič je usposobil delavce, da so znali bliskovito ustaviti širitev ognja. Bil je petnajst let tajnik Industrijskega gasilskega društva IBI Kranj, ki je pripravilo eno prvih ocen požarne ogroženosti v občini. Sledil je novostim v požarni varnosti in jih na posvetih predstavil kolegom. Takšna je bila tudi ognjeodporna blazinica za zatesnitev odprtin in prehodov elektro kablov in drugih instalacij v požarnih zidovih. Pripravil je Požarni red IBI Kranj z dne 28. 6. 1996.

 

Ludvik Soklič se je vedno zavedal pomena obveščanja delavcev o ravni varnosti in zdravja pri delu v podjetju. Tesno je sodeloval s sindikatom in bil celo šest let predsednik tovarniškega sindikata, na kar je posebej ponosen. Bil je aktiven v Sindikatu tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in v Svetu kranjskih sindikatov. Pisal je za tovarniški informacijski list in za glasilo Informacije kranjskih sindikatov IKS.

 

Kot mlad upokojenec je leta 1998 začel na povabilo direktorja Alojza Omejca delati v Zvezdi, tekstilni tovarni, d. d., v Kranju, kjer je bilo 90 zaposlenih. V dokumentu Varstvo pri delu v tekstilni industriji je leta 1998 pripravil navodila za varno delo na delih in nalogah baterista, mikanja, predenja, previjanja, sukanja, snovanja, barvanja (centrifuga, dvigala), škrobljenja, tkanja, likanja, dela na žigrih in pri navijanju blaga. V istem letu je pripravil navodila za usposabljanje za varno delo z delovnimi pripravami in napravami.

 

V letu 2001 je v timu z vodjem razvojne službe, vodji dela, tehničnim osebjem in zdravnikom medicine dela pripravil analizo bremen, ki jih dvigajo delavci, in oceno tveganja.

 

Leta 2001 je pripravil navodila za varno delo in oceno tveganja, ki jih je revidirala oseba z dovoljenjem za delo iz Lesc (Navodila za varno in zdravo delo v tekstilni industriji Zvezda, tekstilna tovarna, d. d., Savska 46, Kranj). V njih so splošna navodila, navodila za tkanje, plemenitenje, vzdrževanje, požarno varnost in drugo (hidravlična pregibna miza, stiskalnica, Kannegiesser, vzdrževanje fiksirne naprave, obratovanje in vzdrževanje mazutne postaje).

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Ludvik Soklič se je vedno povezoval v društva varnostnih inženirjev. Sprva je bil član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana, kasneje pa Društva varnostnih inženirjev Gorenjske. Leta 2001 je prejel priznanje Avgusta Kuharja št. 31 za izjemno strokovno delo v Društvu varnostnih inženirjev Gorenjske. Organiziral je posvet društva v IBI Kranj z ogledom proizvodnje.

 

Leta 1992 je bil ustanovni član sekcije tekstilcev v Društvu inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije za varstvo pri delu (DITTIS – VPD). Društvo je svoj široko zastavljeni program dela izvajalo tudi za delavce usnjarskopredelovalne industrije. Med drugim je izvajalo analize poškodb pri delu in o ugotovitvah obveščalo pooblaščene delavce za varnost in zdravje pri delu. Spremljalo je razvoj tehnologije. Izvajalo je izobraževalne programe za člane društva, pooblaščene delavce, delavce ter vodilne in vodstvene delavce. Izdelalo je, sproti dopolnjevalo in izdalo navodila za varno delo pri posameznih opravilih v tekstilni industriji. Društvo je sodelovalo z medicino dela in organiziralo vsakoletne strokovne oglede tekstilnih družb doma in v tujini. Tesno je sodelovalo z republiško inšpektorico za delo za tekstilno industrijo Ružico Škof. Društvo je dvakrat organiziralo svoj posvet v IBI Kranj.

 

Soklič je sodeloval na vrsti posvetov, kakršen je bil 20. 5. 1999 v Litiji o požarni varnosti v tekstilni industriji. Maja 1993 je bil v Kranju posvet Preventiva požarnega varstva v tekstilni industriji. Sodeloval je na posvetu Društva varnostnih inženirjev Gorenjske 14. 4. 2011 v Savi Kranj z referatom "Z zdravim načinom življenja do zmanjšanja poškodb pri delu".

 

Pripravil je program varstva pri delu in požarnega varstva v tekstilni industriji za vodje dela v tekstilni industriji 1985/1986.

 

V letu 1988 je podjetje Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj prejelo medaljo Zlato sonce, družbeno priznanje, ki se je ob 4. juliju, jugoslovanskem dnevu varnosti pri delu podeljevalo v Beogradu dobitnikom iz vseh federalnih enot takratne Jugoslavije. Podeljevali so se kipi, plakete in medalje Zlato sonce. Pravilnik o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja določa, da se v evidenco prejemnikov nagrad Avgusta Kuharja vpišejo tudi pre­jemniki zveznih jugoslovanskih priznanj Zlato sonce iz Slovenije v letih 1987–1989.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Pristop Ludvika Sokliča je poseben, ker se je lahko poistovetil z delavci in njihovo varnostjo. Posebno pozornost je namenil odpravljanju okvar zdravja zaradi monotonega dela, kakršno je v tekstilni industriji adjustirnica pri kontroli napak v blagu. Prizadeval si je za pestro in dinamično delo delavk in delavcev. Rad raziskuje novosti in nove pristope in zanje animira ljudi.

 

V zadnjem obdobju je posebej ponosen na svoj projekt za promocijo zdravja na delovnem mestu, o katerem je Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske izdalo publikacijo Z zdravim načinom življenja do zmanjšanja poškodb pri delu. Pri pripravi ocene tveganja je namreč ugotovil stres in celo depresivnost delavcev na monotonih delovnih mestih. Pogostnost poškodb pri delu je bila večja. Ocenil je, da zato, ker utrujenost in izčrpanost škodita zbranosti pri delu. Anketiral je delavce o njihovi telesni aktivnosti in prehranjevalnih navadah ter zdravstvenih težavah. Na monotonih delovnih mestih je ugotovil občutke staranja, negotovosti, sokrivde za neuspeh, zapostavljenosti. Delavce delo obremenjuje in poročajo, da se le redko ukvarjajo z rekreacijo. Ugotovil je razvade, ki škodijo telesnemu in duševnemu zdravju: nikotin, alkohol, droge, pomanjkanje telesnega gibanja, napačna prehrana/debelost, stres ipd. Tehnični napredek povzroča vse manj gibanja.

 

Razvil je program promocije zdravja, s katerim je delavcem svetoval, kako premagati stres z zdravim načinom življenja. Razviti je treba telesno in duševno svežino in optimističen pogled na prihodnost namesto razglabljanja o preteklosti. Pripravil je osnovni tedenski program Hoja za zdravje s tridesetminutno hojo različne dinamike. Kot zdravila je predpisal dobra in vesela čustva, zaupanje vase in stik z naravo v okolici, planinah, gorah. Izbrati je treba šport, ki človeka najbolj veseli. Aktiven je treba biti v vseh letnih časih. Kot kovačnico zdravja je priporočil zmerno, a redno športno aktivnost. Pomembneje je biti kot imeti. Postaviti si je treba cilj. V programu Hoja za zdravje je svetoval, kako pravilno hoditi, s kakšno hitrostjo, kolikokrat tedensko, kje, v kakšni opremi, kakšna naj bo med hojo hrana in pijača ter srčni utrip in dihanje. Posvaril je pred pretiravanjem po dolgoletni pasivnosti.

 

V desetletnem izvajanju programa je ugotovil izjemen padec števila poškodb pri delu in dokazal povezavo med telesno aktivnostjo in večjo varnostjo pri delu.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Slavnostna brošura 2012

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2012. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.