• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2014
Mirko Vošner

DR. JOŽEF HORVAT

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2014

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2014, ki jo sestavljajo predsednik komisije mag. Jurij Vidovič iz Maribora in član prof. dr. Primož Gspan iz Ljubljane,

 

ocenjuje, da življenjsko delo dr. Jožefa Horvata, diplomiranega inženirja kemijskega inženirstva,

 

razvoj osebne varovalne opreme in metoda za ocenjevanje primernosti in ustreznosti osebne varovalne opreme proti škodljivemu hrupu

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2014.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za dr. Jožefa Horvata, ki jo je pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana leta 2009 in bila dopolnjena leta 2014;
  2. pogovora s kandidatom dne 24. julija 2009 na Zdravstveni fakulteti, Poljanska 26 a, Ljubljana;
  3. bibliografije kandidata;
  4. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2014;
  5. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  6. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Dr. Jožef Horvat, diplomirani inženir kemijskega inženirstva, je upokojeni višji predavatelj na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. (http://www.zf.uni-lj.si/). Na tej fakulteti je predaval predmete Bivalno okolje, Delovno okolje ter Kemija in tehnologija materialov. Na Oddelku za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je predaval predmet Osebna varovalna oprema ter na Fakulteti za matematiko in fiziko predmet Varstvo pri delu.

 

Na višješolskem in visokošolskem programu je bil pri diplomskih delih mentor več kot stodvajsetim študentom.

 

Jožef Horvat je bil rojen v Notranjih Goricah. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval na Jesenicah, srednjo šolo pa od 1959 do 1963 v Ljubljani na kemijskem oddelku Srednje tehniške šole. Študiral je smer kemijska tehnologija na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in leta 1970 opravil diplomsko delo na oddelku za fluoro kemijo Inštituta Jožef Stefan.

 

Od leta 1971 do 1979 je bil zaposlen na oddelku za ekologijo in toksikologijo Zavoda SRS za varstvo pri delu v Ljubljani. Republiški strokovni izpit o varstvu pri delu je opravil leta 1973.

 

Leta 1980 je na Višji tehniški varnostni šoli Univerze v Ljubljani postal višji predavatelj za predmete Kemijske nevarnosti, Ekologija dela – zaprašenost ter Osebna varovalna sredstva. Od 1981 do 1985 je bil prodekan za študijske zadeve.

 

Leta 1986 je na Univerzi v Ljubljani postal magister tehnike z magistrsko nalogo Ekološke razmere v industriji: škodljive snovi pri varjenju v delovnem prostoru.

 

Od leta 1987 je bil kot višji predavatelj zaposlen na oddelku za sanitarno inženirstvo Visoke šole za zdravstvene delavce, danes preimenovani v Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani. Od 1999 do 2006 je bil prodekan za gospodarske dejavnosti.

 

Od leta 1995, ko smo v Sloveniji pričeli spreminjati in usklajevati standarde, je predsednik Tehniškega odbora za sprejemanje standardov za osebno varovalno opremo (USM/TC OVP) na Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST).

 

V obdobju od 1997 do 2006 je bil gostujoči predavatelj za predmet Osobna zaštitna sredstva na Visoki školi za sigurnost na radu v Zagrebu.

 

Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je doktoriral leta 2009 z doktorsko disertacijo Slišna obremenitev na delovnem mestu varilca.

 

Na Univerzi v Ljubljani je bil dva mandata član komisije senata za dodiplomski študij. Na ministrstvu za pravosodje je sodni izvedenec za področje varnosti in zdravja pri delu. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil član komisije za strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu.

 

Več let je sodeloval pri razvoju osebne varovalne opreme podjetja PAB Plastika Akrapović Buzet (http://www.pab-buzet.com/).

 

Več let je uspešno sodeloval pri razvoju gasilskih čelad podjetja Plastika Akrapović Buzet, ki so osebna varovalna oprema najzahtevnejše kategorije III.

 

Sodeloval je pri razvoju gasilske čelade PAB FIRE 04 HT COMPOSITE (http://www.pab-buzet.com/FIRE_HT_04_Composite.htm). Čelada je skladna z novim standardom EN 443:2008 Gasilske čelade za gašenje v stavbah in drugih zgradbah in zato izpolnjuje pogoje za vstop na trg Evropske skupnosti. Standard zahteva, da je čelada učinkovita zaščita celotne glave pri zadrževanju v plamenih do 10 sekund in do petminutni izpostavljenosti toplotnemu sevanju 250 ˚C. Zahteve standarda izpolnjujejo novi materiali, kompoziti s steklenimi in ogljikovimi vlakni. Standard postavlja tudi visoke zahteve po mehanski trdnosti gasilske čelade, udobju, nastavljivosti, neškodljivosti za zdravje, slišnosti, ter ima priključke za dihanje, očala in zaščitna očala.

 

Sodeloval je tudi pri razvoju gasilske čelade COMPACT III FF (http://www.pab-buzet.com/COMPACT_III_FF.htm). Namenjena je za gašenje požarov v naravi, reševalcem in za zaščito v industriji ter je skladna s standardoma EN 397 in NFPA 1977. Odlikuje jo nizka cena, majhna teža, udobnost, univerzalnost in integrirani vizir. Izdelana je iz negorljivih polikarbonatov, odpornih proti praskam in zarositvi. Notranji ventilacijski sistem omogoča varno delo. Pri toplotni obremenitvi do 140 ˚C je odporna 30 minut in 15 minut pri 250 ˚C. Zaščiten je celoten obraz.

 

V doktorski disertaciji z naslovom Slišna obremenitev na delovnem mestu varilca [COBISS.SI-ID 10811931], ki jo zagovarjal na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani, je preizkusil metodo za ocenjevanje primernosti in ustreznosti osebne varovalne opreme proti škodljivemu hrupu v skladu z definicijo primerne in ustrezne osebne varovalne opreme iz 2. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi  izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 7/2001). Primernost in ustreznost je dosežena, če je pri pravilni uporabi pričakovano tveganje za okvaro sluha pod tveganjem, ki ga pomeni dnevna izpostavljenost hrupu 90 dB(A). Dr. Jožef Horvat je prvi pri nas izdelal metodo za preverjanje tako definirane primernosti in ustreznosti osebne varovalne opreme za zaščito proti škodljivemu hrupu.

 

Uporabil je binauralne mikrofone firme Brüel in Kjaer tipa 4101, ki jih je namestil neposredno v varilčev sluhovod pod protihrupne naušnike treh različnih proizvajalcev. Z meritvami je dokazal, kako se zniža raven hrupa v različnih frekvenčnih območjih, in to posebej za levo in desno uho varilca. Meritve trenutne in dnevne izpostavljenosti ravni hrupa pri varilcih, ki so varili pri spremenljivih pogojih dela po postopku MIG/MAG, so bile opravljene tako v laboratoriju kot v industrijskem okolju. Ocenil je tudi ergonomske obremenitve na delovnem mestu varilca.

 

Rezultati ravni hrupa, izmerjeni za osemurni delovnik z mikrofonom tik ob glavi varilca, so bili nad zgornjo opozorilno vrednostjo izpostavljenosti. Pri varilcih, ki so si pri delu zaščitili sluh z naušniki, je bila raven hrupa pod spodnjo opozorilno vrednostjo.

 

Ugotovil je različno znižanje ravni hrupa po različnih frekvenčnih območjih in da so delavci kljub osebni varovalni opremi še vedno izpostavljeni visokim obremenitvam zaradi hrupa zlasti zaradi škodljivega impulznega hrupa, ki presega 140 dB(C). Ker v Sloveniji kljub pravilniku še ne izvajamo preizkusov primernosti in ustreznosti osebne varovalne opreme proti škodljivemu hrupu, lahko metoda dr. Jožefa Horvata omogoča realno oceno osebne varovalne opreme za zaščito sluha.

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Je dolgoletni član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana in aktivni član njegovega izvršnega odbora. Pogosto predava na posvetih Društva varnostnih inženirjev Ljubljana (http://www.mi-pa.si/DVI/), strokovnih združenj in Oddelka za tehniško varstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?1825).

 

Leta 2007 je pri Društvu varnostnih inženirjev izdal učbenik Osebna varovalna oprema, 2009 pa knjigo Osobna zaštitna sredstva na Reki.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Dr. Jožef Horvat je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov pri nas na strokovnem področju varstva pri delu za področje osebne varovalne opreme. Svoja spoznanja je posredoval z nasveti in predavanji na posvetih in kongresih doma in v tujini ter kot dolgoletni predavatelj na Univerzi v Ljubljani ter na Visoki šoli v Zagrebu. Je predsednik delovne skupine za implementacijo ter sprejem standardov EN za osebno varovalno opremo pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST). Na Ministrstvu za gospodarstvo – Direktoratu za enotni trg – je sodeloval pri sprejemanju in pripravi evropske direktive 89/686/EGS, ter pravilnika o uporabi osebne varovalne opreme ter spisal več učbenikov o osebni varovalni opremi.

 

 

 

Mag. Jurij Vidovič,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Slavnostna brošura 2014

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2014. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.