• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2016
Mirko Vošner

STANISLAV BUH

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2016

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2016, ki jo sestavljajo predsednik komisije dr. Jože Šrekl in član komisije prof. dr. Primož Gspan,

 

ocenjuje, da življenjsko delo Stanislava Buha,

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2016.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za Stanislava Buha, ki jo je pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana 29. 6. 2016;
  2. pogovora s kandidatom dne 18. avgusta 2016 v Ljubljani;
  3. dokumentacije o predavanju o varnem delu na višini;
  4. seznama predavanj kandidata (glej prilogo);
  5. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2016;
  6. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  7. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Stanislav Buh, upokojeni univerzitetni diplomirani inženir strojništva, je bil rojen leta 1952 na Jesenicah na Gorenjskem. Po končani osnovni šoli je obiskoval srednjo tehniško šolo strojne stroke v Ljubljani. Maturiral je leta 1971. Po zaključenem šolanju in vojaškem roku se je zaposlil v Tovarni dvokoles Rog in hkrati ob delu vpisal na višješolski študij strojništva v Ljubljani. Ko se je pojavila možnost študija na visokošolskem programu v Mariboru, se je kot član kolektiva IVD - Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor vpisal in na Fakulteti za strojništvo v Mariboru diplomiral na visokošolskem programu z diplomsko nalogo »Kakovost ocene tveganja varnosti strojev in delovnih sredstev«. Dve leti kasneje je diplomiral še na univerzitetnem programu z nalogo »Atestiranje in preizkušanje lovilnih naprav za dvigala na električni pogon«.

 

Opravil je strokovne izpite s področja varnosti pri delu in s področja požarne varnosti, za projektanta dvigal in pedagoško-andragoški izpit. Ministrstvo za obrambo ga je pooblastilo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Ima licenco za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije »Operater/operaterka pri prevozu nevarnega blaga«. Ima pooblastilo Ministrstva za notranje zadeve za člana izpitne komisije za izvajanje izpitov oseb, ki prevažajo nevarne snovi, in oseb, ki sodelujejo pri prevozu.

 

Izkušnje je sprva v industriji nabiral kot konstruktor delovnih pripomočkov in priprav v Tovarni dvokoles Rog in kot projektant osebnih in tovornih dvigal v IMP Dvigalu. V Iskri Feriti, podjetju za proizvodnjo feritnih izdelkov, se je kot vodja vzdrževanja in konstrukcije srečal z varnostjo pri delu in v sodelovanju z varnostnim inženirjem Jožetom Dolencem izboljševal varnost delovne opreme.

 

Večino od več kot 30 let aktivnega dela na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti je prebil na IVD - Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Skoraj 20 let je bil vodja podružnice v Ljubljani. Kot vodja enote IVD Maribor v Ljubljani je od leta 1991 dalje moral v delo poslovne enote vnašati spremembe predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu. Pri prenosu znanja v podjetja je bil uspešen. V svojo ekipo je samoiniciativno povabil tudi zunanje sodelavce in tako zagotovil konkurenčno raven usposabljanja različnih kadrov pri delodajalcih. Pri usposabljanju na področju požarne varnosti je kot zunanje sodelavce pogosto angažiral gospo Milado Fabjan - inšpektorico na področju požarne varnosti, in dr. Aleša Juga. Usposabljal je delavce za varno delo z delovno opremo, predaval vodilnim in vodstvenim kadrom o varnosti delovne opreme ter s sodelavcem Žarkom Petrovskim sodeloval pri pregledih delovne opreme po vsej Sloveniji. Kot delodajalčeva zunanja strokovnjaka sta vzpostavila prakso, da so morali biti pri pregledu strojev in naprav prisotni tudi vzdrževalci. Pregled je vedno vseboval tudi svetovanje vzdrževalcem in delavcem o varnem delu s strojem. Z mag. Damjanom Mozetičem – vrhovnim sodnikom - sta pogosto predavala vodilnim in vodstvenim kadrom v podjetjih o delodajalčevi odškodninski odgovornosti. Kot zunanjega sodelavca je pogosto angažiral tudi mag. Boruta Brezovarja, ki je predaval o zakonodaji na področju varnosti in zdravja pri delu. Po potrebi ali na željo naročnika so predavali zanj še številni vrhunski strokovnjaki na svojih področjih (urgentni zdravniki, zdravniki medicine dela, kemiki itd.).

 

Kljub upokojitvi v letu 2012 še vedno tako z IVD Maribor kot tudi z Društvom varnostnih inženirjev Ljubljana sodeluje na področju varnosti strojev in dela na višini. Še vedno predava o varnem delu z delovno opremo na pripravljalnih seminarjih za  strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu. V sklopu mednarodnega delovanja Društva varnostnih inženirjev Ljubljana je predaval makedonskim inšpektorjem za delo o varnosti strojev in delovne opreme. Seznam pomembnejših predavanj v zadnjem desetletju je v prilogi.

 

Največ je delal na področju varnosti strojev (priprava podlag za preglede delovne opreme, praktično usposabljanje za varno delo s krožno žago in z verižno motorno žago) in varnosti pri vzdrževalnih delih. Pripravil je številna gradiva za svoja predavanja na posvetih in simpozijih. Pripravil je številne podlage za izdelavo ocene tveganj na delovnih mestih in se ukvarjal z oceno tveganj za stroje. Velik del časa je posvetil pregledu delovne opreme v različnih vejah industrije. Odlikoval pa se je tudi pri usposabljanju za varno delo na višini ter pri prevozu nevarnega blaga v cestnem prometu. Na IVD Maribor je sodeloval pri pripravi računalniškega programa za izdelavo ocene tveganja, ki se uporablja v številnih podjetjih.

 

Opozarja, da je nadzor nad kakovostjo ocen tveganja otežen zaradi neobstoječih enotnih smernic za ocenjevanje, in na to, da dobre ocene tveganja na delovnem mestu zaradi nepredvidljivosti številnih dejavnikov kljub uporabi obstoječih standardov brez ustreznih izkušenj ni mogoče pripraviti. Poskušal je prodreti z zahtevo, da se tveganje ne ocenjuje zgolj generično, ampak je potrebno oceno tveganja adaptirati na posameznika upoštevajoč njegove značilnosti, kar mu je pri nekaterih delodajalcih delno uspelo.

 

Kljub ostri konkurenci na trgu strokovnih storitev, si je določil visoke standarde za lastno delo. Prepričan je, da bi moralo biti poslanstvo stroke varnosti in zdravja vsaj v določenih segmentih neprofitno. Pogreša neprofitno doktrinarno institucijo v stroki varnosti in zdravja pri delu, ki bi lahko imela povsem objektiven pristop pri reševanju problemov. Opozarja na napačni pristop v javni upravi, kjer je pri izbiri izvajalcev nalog s področja varnosti in zdravja pri delu edini kriterij najnižja cena. Kakovost storitve pri izbiri izvajalca ni pomembna. Pri varnosti in zdravju pri delu bi po njegovem moral biti glavni kriterij pri izbiri izvajalca kakovost storitve, sočasno pa bi se morale preverjati reference. Opozarja, kako resne so lahko posledice slabih strokovnih storitev, do katerih pogosto pride v primerih, ko delodajalci namesto lastnih vzdrževalcev in služb varnosti in zdravja pri delu začnejo najemati izključno zunanje izvajalce. Menedžment mora razumeti, da ni dovolj, da delovanje stroja razume zunanji strokovnjak. Razumeti ga mora tudi delavec, ki z njim dela, in vzdrževalec. Ugotavlja, da so številni primeri, kjer v podjetjih pri nabavi stroja pogosto ni ustreznega sodelovanja strokovnih služb s področja varnosti in zdravja pri delu, in se neredko zgodi, da se nabavljajo cenejši, a nevarni stroji.

 

Na trgu se je uveljavila negativna konkurenca, opozarja, ki jo bo težko odpraviti. Meni, da bi za strokovne storitve na trgu morala biti določena minimalna cena, ki bi zadoščala za kritje časa, porabljenega za korektno strokovno storitev. V svoji praksi je vedno znova ugotavljal, da mu priznana cena ne omogoča, da bi zagotavljanju varnosti pri posameznem delodajalcu posvetil zadosti svojega časa.

 

Primer njegovega načelnega načina dela kljub negativni konkurenci so pregledi varnosti strojev in naprav pri posameznih delodajalcih. Stroje in drugo delovno opremo je Stanislav Buh pregledoval v naslednjih korakih:

 

  1. pregled tehnične dokumentacije in navodil za varno delo in vzdrževanje. Spoznavanje posebnosti stroja in preverjanje evidenc o vzdrževanju stroja (Številni delodajalci za večjo hitrost proizvodnje s stroja odstranijo varovalne sisteme. Delodajalec, ki tako spreminja nastavitve stroja, velja za proizvajalca tega stroja in mora kot tak prevzeti odgovornost za njegovo varnost.);
  2. pregled stroja in izvedba meritev zaščite pred posrednim dotikom;
  3. poročilo delodajalcu o rezultatih pregleda, o ustreznosti oziroma o ugotovljenih pomanjkljivostih in o navodilih za doseganje ustreznosti;
  4. po obvestilu s strani uporabnika stroja, da so pomanjkljivosti odpravljene, je sledila preverba, ali je delodajalec odpravil pomanjkljivosti v skladu z navodili;
  5. za stroje brez pomanjkljivosti se izda potrdilo o ustreznosti z veljavnostjo od enega do treh let - odvisno od navodil proizvajalca stroja.

 

Razmišlja sistemsko. Pri premični opremi meni, da je potrdilo o prvem pregledu lahko že del dokumentacije, ki jo dobi kupec. Pri vsej preostali opremi pa je potrebno preveriti, kako je stroj nameščen, kako je priključen na energetske vire, izvesti potrebne meritve ob priklopu stroja in podobno na mestu uporabe stroja. Opozarja na to, da so navodila za uporabo stroja pogosto slaba ali pa tipska in ne namenska, kar zelo otežuje delo vzdrževalnim službam. Prepričan je, da bi bila ocena tveganja za stroj kot dokumentacija odličen pripomoček pri periodičnih pregledih stroja, če bi jo uporabniku uspelo dobiti od prodajalca. To bi pomembno olajšalo delo pregledovalcev.

 

Opozarja na potrebno znanje in pogum ter pooblastila inšpekcije dela, da ustavi nevarna dela. Inšpektorji, ki preverjajo tehnično varnost, potrebujejo ustrezna in kontinuirana usposabljanja, da bodo lahko kos svoji vlogi. Inšpekcija za delo naj bi predvsem svetovala v smislu izboljšanja varnosti in delodajalca sankcionirala šele, če le-ta nasvetov ne bi upošteval, seveda pa bi morala takoj prepovedati uporabo nevarne delovne opreme.

 

Poleg pregledov strojev in naprav pa se je Stanislav Buh izkazal tudi kot specialist za varno delo na višini. Je namreč alpinist in je svoje znanje prenašal ne le iz alpinizma v podjetja z delovnimi mesti na višini, ampak je varnostno kulturo širil tudi med alpinisti. Pripravil je teoretična in praktična usposabljanja za varno delo na višini s prenosnimi in vertikalnimi strešnimi lestvami, dvižnimi napravami, dvižnimi košarami in ploščadmi, odri, o zahtevah za varovalno opremo in osebno varovalno opremo (čelada, varnostni pas …). Praktično usposabljanje je izvajal na terenu na opremi naročnika, v izjemnih primerih pa na montažnem odru v predavalnici. Usposabljanja za delo na nezavarovani višini so prav tako potekala na opremi naročnika, kjer je obdelal ustrezne delovne postopke, uporabo vrvi, sidrišča, varovanja, shranjevanje in vzdrževanje opreme (varnostni pasovi, čelade, vrvi, vponke, blažilniki padcev in ostala oprema), delo v jaških, varno nošenje orodja, varno delo na strehah in fasadah, samovarovanje pri plezanju po konstrukcijah ali vertikalnih lestvah brez lastnega varovanja in podobno. Vztraja, da teoretično usposabljanje za varno delo ne velja nič brez praktičnega preizkusa.

 

S predavanj Stanislava Buha o varnem delu na višini:

 

Osebna varovalna oprema - varnostni pas Samovarovanje

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Stanislav Buh je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ) je od leta 1986. Že več kot trideset let med kolege prenaša svoje znanje, izkušnje ter dobro prakso varnosti pri delu. V letih od 2000 do 2014 je bil član izvršilnega odbora društva, sedaj pa je član nadzornega odbora. Udeležil se je praktično vseh posvetov DVILJ in večkrat zanje pripravil strokovne prispevke o varnosti strojev, varnem delu z delovno opremo, delu na višini in varnosti pri vzdrževalnih delih. Udeležil se je večine strokovnih ekskurzij. V društvu je s svojimi predlogi in komentarji sodeloval v razpravah o spreminjajočih se predpisih.

 

Leta 2005 je na predlog Društva varnostnih inženirjev Ljubljana prejel priznanje Avgusta Kuharja št. 71 za izjemno strokovno delo na področju stroke varnosti in zdravja pri delu v društvih in sekcijah varnostnih inženirjev z naslednjo utemeljitvijo: »Stanislav Buh je aktiven član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana in več mandatov tudi član izvršnega odbora društva. Aktivno sodeluje pri pripravi društvenih predlogov izboljšav na načrtovane spremembe in dopolnitve zakonodaje in podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu. Je sodni izvedenec za področje varnosti in zdravja pri delu. Predava o varnosti strojev na pripravljalnih seminarjih za strokovne izpite iz varnosti in zdravja pri delu.«

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Stanislav Buh je prepričan, da je poslanstvo stroke varnosti in zdravja pri delu neprofitno. Kljub ceni na konkurenčnem slovenskem trgu, ki ni krila potrebnega časa za kakovostno storitev zunanjega strokovnega delavca za varnost pri delu, si je določil visoke standarde za lastno strokovno delo. Z interdisciplinarnim strokovnim timom in bogatimi izkušnjami in znanjem iz prakse je prepričal delodajalce, da so se odločili za kakovost. Konsistentno in nesebično je svoje znanje posredoval na posvetih društva varnostnih inženirjev. Višal je standarde strokovnih storitev na področju varnosti strojev in naprav. V ukrepanje in usposabljanje za varno delo na višini je prenašal znanje iz alpinizma in pripravil inovativno teoretično in praktično usposabljanje./p>

 

 

 

Dr. Jože Šrekl,
predsednik strokovne komisije

 

Prof. dr. Primož Gspan,
član strokovne komisije

Priloga: Zaposlitve, predavanja in pisni izdelki Stanislava Buha

 

Slavnostna brošura 2016

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2016. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.