• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2017-I
Mirko Vošner

MILAN VOLAVŠEK

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2017

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2014, ki jo sestavljajo predsednik komisije prof. dr. Primož Gspan in član komisije doc. dr. Jože Šrekl,

 

ocenjuje, da življenjsko delo Milana Volavška, dipl. var. inž.,

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2017.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za Milana Volavška, ki jo je pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Celje 30. 6. 2017;
  2. pogovora dne 22. avgusta 2017 v Ljubljani s kandidatom na podlagi powerpoint predstavitve svojega življenjskega dela;
  3. 3. kandidatovega članka o teoretičnem in praktičnem usposabljanju delavcev za varnost in zdravje pri delu za delo, ki ga dejansko opravljajo, v internem časopisu družbe CM Celje, številka 2, junij 2010;
  4. 4. okoljskega poročila CM Celje, d. d., za leto 2009;
  5. 5. okoljskega poročila CM Celje, d. d., za leto 2010 z opredeljeno poslovno politiko »Kakovost – okolje – varnost in zdravje pri delu« (iz osebnega arhiva Milana Volavška - zaradi stečajev podjetij Ingrad in CM Celje ni več njunih arhivov s podatki o varnosti in zdravju pri delu);
  6. 6. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2017;
  7. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  8. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Diplomirani varnostni inženir Milan Volavšek se je 1. 6. 2012 upokojil z 42 leti pokojninske dobe. Zrastel je v delavski družini. Leta 1967 je na poklicni Elektro gospodarski šoli Maribor pridobil poklic elektrikar. Na elektrotehnični šoli Rudarskega šolskega centra Velenje je leta 1976 končal šolanje – smer jaki tok. Na Višji tehnični šoli za varnost pri delu (Viša tehnička škola za sigurnost na radu) v Zagrebu je leta 1982 diplomiral kot varnostni inženir in nato leta 2002 še kot diplomirani varnostni inženir.

 

Dodatna usposabljanja:

  • 1982 strokovni izpit iz varstva pri delu
  • 1996 strokovni izpit iz varstva pred požarom
  • 1999 strokovni izpit za tehnično in tehnološko področje
  • 2000 opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme
    izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti
    pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo
  • 2002 interni presojevalec sistema ISO 9001
  • 2002 interni presojevalec sistema ISO 14001
  • 2003 strokovni izpit za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu ( faza priprave projekta in faza izvajanja projekta)
  • 2005 svetovalec za kemikalije
  • 2005 vodilni presojevalec sistema OHSAS 18001

 

POKLICNA IN STROKOVNA POT

 

V letih 1964–1967 je v Cinkarni Celje najprej opravil vajeništvo za poklic elektrikar ter bil nato v letih 1967-1971 obratni elektrikar v elektro oddelku ter v letih 1971–1976 inštruktor elektrikar.

 

V obdobju 1971–1982 je bil zaposlen v Kazensko popravnem domu in zaporih Celje (danes Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje). Njegova poklicna pot v stroki varnosti in zdravja pri delu se je pričela prav tam leta 1976. Zaradi prehoda iz obrtne dejavnosti v industrijsko proizvodnjo je bilo namreč na zahtevo inšpektorja za delo g. Črnčeca sistemizirano delovno mesto referenta za varnost pri delu. V obdobju 1976–1982 je tako Milan Volavšek postal pooblaščena oseba za varstvo pri delu po programu B. Ob podpori inž. Kleča, takratnega staroste varnostnih inženirjev, je začel orati ledino na novem strokovnem področju.

 

V obdobju 1982–1986 je bil zaposlen na Sekretariatu za ljudsko obrambo kot svetovalec za načrtovanje ukrepov zaščite in reševanja. Postal je član štaba Civilne zaščite, odgovoren za načrtovanje ukrepov zaščite in reševanja. Vodil je seminarje in priprave načrtov v Mestni občini Celje za krajevne skupnosti in v delovnih organizacijah in izvajal inšpekcijski nadzor.

 

V obdobju 1986–1997 je v gradbenem podjetju Ingrad Celje postal vodja službe varstva pri delu (danes: INGRAD, gradbeno podjetje, d. d. "v stečaju"), v kateri so bili zaposleni štirje inženirji in trije tehniki. V Ingradu z vsemi njegovimi deli oziroma tozdi je bilo takrat tri tisoč zaposlenih. Opravljale so se različne vrste gradbenih, proizvodnih, prevoznih, rudarskih in obrtnih dejavnosti s sedeži od Celja, Ljubljane do Obsotelja. Dejavnost visokih gradenj je zahtevala kompleksen pristop na področju varstva pri delu tako s tehničnega, pravnega, zdravstvenega in socialnega vidika. Pri pripravi takratnega podjetniškega Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu je bila zato vključena inženirska stroka v smislu tehnologije in operativnega izvajanja, pravna, kadrovska služba in medicina dela. Ingrad je imel lastno obratno ambulanto s specialistom medicine dela dr. Franjem Velikanjem, pomembnim deležnikom zagotavljanja zdravja pri delu. Milan Volavšek je kot vodja službe vodil koordinacijo med vsemi deležniki varstva pri delu. Pri razvoju novih tehnologij in produktov se je kot vodja službe za varstvo pri delu vključeval že v fazi projektiranja – npr. pri načrtovanju betonskih konstrukcij za gradbene elemente. Ingrad je prvi uvajal monolitno in potisno konstrukcijo, medtem ko je npr. takratni Gradis uvajal konzolno in montažno gradnjo.

 

Primer prispevka k razvoju stroke Milana Volavška iz tega obdobja je bila njegova koordinacija varnosti pri delu na projektu v Varšavi. Naši predpisi takrat še niso zahtevali koordinatorjev za fazo priprave in za fazo izvajanja gradbenega projekta. Pri izgradnji in obnovi projekta, v katerem je bil Ingrad vodilni izvajalec, pa so sodelovala številna podjetja bivše Jugoslavije. Na gradbišču je bilo hkrati do šest sto delavcev različnih podizvajalcev. Koordinacija je bila potrebna med izvajalci del in nadzornimi organi Poljske. V času Volavškove koordinacije ni bilo smrtnih nezgod na gradbišču tudi zaradi njegovega odličnega poznavanja tveganj in stalnega nadzora večkrat na dan na samem gradbišču.

 

Sto metrov visoka stavba z 28 nadstropji na Bančnem trgu 2 v glavnem mestu Poljske Varšavi (Plac Bankowy 2 w Warszawie) se imenuje Modri nebotičnik (Błękitny wieżowiec), ker se na njeni stekleni fasadi v jasnem vremenu zrcali modro nebo. Na lokaciji v 2. svetovni vojni porušene sinagoge so v 70-ih letih švedski gradbeniki postavili ogrodje stavbe in prvotno »zlato« fasado. V drugi polovici 80-ih let je prekinjeno gradnjo nadaljevalo slovensko podjetje Ingrad s poslovnimi partnerji iz vse Jugoslavije, v katerem je Milan Volavšek skrbel za varnost in zdravje pri delu ter za požarno varnost. Modri nebotičnik je bil dokončan leta 1991. Danes je poslovni objekt.

 

V obdobju 1997–2012 in torej v času izgradnje slovenskih avtocest je bil zaposlen v Cestnem podjetju Celje (kasneje Ceste mostovi Celje in danes CM CELJE, d. d. – Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje v stečaju) kot vodja službe varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja in varstva pred požarom (tudi za VOC). Pomemben del dejavnosti je bil namenjen projektu izgradnje avtocest, kjer je Cestno podjetje Celje imelo velik delež.

 

Milan Volavšek je postal vodja Službe za varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja in požarno varstvo, v kateri je bil sodelavec tudi Uroš Apotekar. Moral je z visokih gradenj »preklopiti« na nizke gradnje, kjer se je srečal z novimi tehnološkimi in izvajalskimi izzivi. Poleg operative (ceste, viadukti, asfaltiranje) je Cestno podjetje Celje imelo tudi velik kamnolom in svojo asfaltno bazo in s tem naloge za varstvo okolja zaradi vse večje okoljske ozaveščenosti širše javnosti. Podjetje Ceste mostovi Celje je bilo kot lastnik okoljskega certifikata trajnostno naravnano k varovanju okolja. Milan Volavšek je bil zanj neposredno odgovoren, zato so vzpostavili sistem monitoringov v okolici asfaltne baze in kamnoloma. Z merjenjem emisij in imisij (hrup, prah, izpusti, nevarne snovi …), ki so jih izvajali zunanji izvajalci, so prišli do rezultatov, na podlagi katerih so se izvedli sanacijski ukrepi (hrup – cestni promet, zaprašenost – primarna separacija). Posebnost je bilo merjenje seizmike, ki je bila posledica dela pri miniranju v kamnolomu, saj se je kamnolom nahajal v neposredni bližini naselja. Na podlagi meritev so izdelali projekt podpornega miniranja in vpliv tresljajev na okolje skoraj v celoti izničili. Podjetje Ceste mostovi Celje je bilo prvo, ki je pripravilo projekt zbiranja inertnih gradbenih odpadkov, pridobilo okoljsko dovoljenje in vzpostavilo Center za zbiranje v Veliki Pirešici. Pri proizvodnji asfaltnih zmesi so zajeli pline, v katerih je prisoten benzen s svojimi homologi, da je bil njihov vpliv na okolje čim manjši. Milan Volavšek opozarja na potrebo po opravljanju biološkega monitoringa pri asfalterjih, saj sta tako katran kot benzen rakotvorna. V sodelovanju z medicino dela so obvladali sindrom »prekuhanih nog« pri asfalterjih.

 

Po metodi IVD Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor je bila v tesnem sodelovanju s sindikatom in medicino dela leta 2000 izdelana prva izjava o varnosti z oceno tveganja v gradbeništvu. Delovna skupina, ki jo je vodil Milan Volavšek, je opredelila pomembna tveganja in ukrepe za varnost in zdravje zaposlenih za:

  • gradbene postopke dela,
  • postopke pri delu v kamnolomu,
  • postopke pri proizvodnji asfaltnih mešanic,
  • postopke pri gradnji mostov in viaduktov,
  • roke za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov,
  • roke za preglede delovne opreme,
  • roke za izvajanje usposabljanja.

 

Izjava o varnosti z oceno tveganja je bila kot prva v skupini cestnih podjetij predstavljena na Svetu za varnost in zdravje pri delu Združenja cestnih podjetij Slovenije, kar je omogočilo kasnejši enoten metodološki pristop v dejavnosti. Druga generacija te ocene tveganja je bila nadgrajena z oceno tveganja za vsak postopek proizvodnje.

 

Cestno podjetje Celje je bilo lastnik certifikatov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001. Certifikacijo je izvajal Bureau Veritas BVQI. Milan Volavšek je vodil skupino, ki je pripravljala ISO 14001 (2005) in OHSAS 18001 (2011). Podjetje je bilo prvo v gradbeništvu, ki je pridobilo ta dva standarda. OHSAS 18001, ki so ga pridobili leta 2011, je bil zadnji projekt v njegovi delovni karieri v podjetju Ceste mostovi Celje. Certifikat je dvignil dejavnost varnosti in zdravja pri delu na visok nivo v cestnih podjetjih.

 

Služba je zasnovala tudi računalniški program, s katerim je bila za vsako delovno mesto določena osebna varovalna oprema. Uporabljala ga sta ga kadrovska in računovodska služba podjetja, da je vsak delavec takoj ob zaposlitvi prejel ustrezno osebno varovalno opremo. Omogočal je enostavno in hitro pridobivanje podatkov zaposlenih (osebna varovalna oprema, pretek zdravniškega pregleda, navodila za varno delo ipd.).

 

V podjetju so vzpostavili tudi elektronsko spremljanje rezultatov (delovna oprema - računovodstvo, nezgode pri delu, osebna varovalna oprema, zdravniški pregledi - kadrovska evidenca, odpadki, zakonodaja, navodila). Delež izgubljenih ur zaradi nezgod pri delu v letih 2005–2011 je bil od 0,16 % do 0,62 % od skupnega števila opravljenih ur (med 850.000 in 950.000).

 

Iz članka Milana Volavška v internem časopisu družbe CM Celje, št. 2, junij 2010: Število udeležencev teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno delo:

 

Družba/leto 2008 2009 2010
CM Celje d. d. 244 255 184
VOC Celje, d. d. 83 149 104
LID, d. o. o. 2 27 7
Koroške gradnje, d. o. o.   4 44
Projektiva – inženiring Celje, d. d.   9  
Cegrad, d. o. o.     1
Derma, d. o. o.     1
Signalisti   20  
Skupaj udeležencev v Skupini CM Celje 348 570 460

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Milan Volavšek je bil aktiven član številnih stanovskih organizacij:

  • član Društva varnostnih inženirjev Celje od leta 1976, več mandatov član upravnega odbora društva, dvakrat podpredsednik društva, pripravil je več seminarjev in predstavitev predvsem v panogi gradbeništva (npr. na strokovnem posvetu je predstavil Pripravo strokovnih podlag za uvajanje varnosti in zdravja pri delu pri tehnoloških postopkih za izgradnjo mostov, viaduktov in izgradnje cest),
  • član Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in več mandatov član njenega izvršilnega in nadzornega odbora ter različnih komisij,
  • član in soustanovitelj Zbornice varnosti in zdravja pri delu in več mandatov član upravnega odbora,
  • član Sveta za varnost in zdravje pri delu cestnih podjetij in njegov večkratni predsednik. Bil je predavatelj na njegovih seminarjih v izobraževalnem centru v Lescah, kjer so usposabljali vse profile zaposlenih v cestnih podjetjih. Pripravljena so bila unificirana navodila za varnost in zdravje pri delu in Varnostni načrt za področje rednega vzdrževanja državnih cest na območju Republike Slovenije,
  • član Društva tehničnih vodij površinskih kopov RS, ki je združevalo vse površinske rudarske dejavnosti,
  • član Društva asfalterjev Slovenije, ki je združevalo vse proizvajalce asfaltnih zmesi,
  • član štaba Civilne zaščite mestne občine Celje od leta 1982 in 12 let poveljnik štaba Civilne zaščite Mestne občine Celje, od 2015 namestnik poveljnika,
  • član komisije za pripravo Pravilnika o varstvu pri delu v gradbeništvu,
  • član invalidske komisije ZPIZ deset let.

 

Redno je objavljal članke v internem časopisu podjetja CM Celje Novice ter v njegovi vsakoletni publikaciji Okoljsko poročilo. Objavljal je članke v revijah Naše ceste ter Delo in varnost.

 

Bil je predsednik komisije za pripravništvo in mentor pripravnikom v podjetju Ceste mostovi Celje. Na Srednji trgovski šoli Celje je bil na smeri trgovinski poslovodja več let zunanji predavatelj rednega predmeta varstvo pri delu. Kot koordinator za varnost in zdravje pri delu je na strokovnih seminarjih, ki jih morajo koordinatorji opraviti vsako leto, predaval in predstavil področje nizkih gradenj, področje prometne signalizacije in izvajanje asfalterskih del.

 

Član štaba Civilne zaščite Mestne občine Celje je postal leta 1982. Dvanajst let je bil poveljnik štaba in zadnji dve leti njegov namestnik. Znanje s področja varnosti in zdravja pri delu je vključil v svoje delovanje v štabu pri načrtovanju in operativnem vodenju akcij zaščite in reševanja. Imel je več predavanj v sklopu usposabljanja članov ekip in štabov, ki so jih pripravljali za operativne naloge. Aktivno je sodeloval z Gasilsko zvezo kot z operativnim poveljstvom, saj so gasilci temeljni nosilec dejavnosti.

 

PRIZNANJA

 

  • 1986 bronasti znak Civilne zaščite Republike Slovenije
  • 2006 priznanje Avgusta Kuharja za strokovno delo na področju varnosti in zdravja pri delu
  • 2013 srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije za posebne zasluge in izjemen prispevek na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

Milan Volavšek je leta 2006 na predlog Društva varnostnih inženirjev Celje prejel priznanje Avgusta Kuharja številka 83 z naslednjo utemeljitvijo: "Milan Volavšek je že vrsto let aktiven na področju varnosti in zdravja v gradbeništvu. Vseskozi je aktivno sodeloval v Društvu varnostnih inženirjev Celje, kjer je že več mandatov član izvršnega odbora. Sodeloval je pri pripravi strokovnih posvetovanj in strokovnih ekskurzij, ki jih organizira društvo. S svojim širokim znanjem, številnimi izkušnjami, modrostjo ter preudarnostjo je pomagal mladim in poklicnim kolegom na področju gradbeništva in usposabljanja delavcev. Sodeluje tudi pri združevanju in poenotenju meril in postopkov služb varnosti in zdravja pri delu na področju gradnje in vzdrževanja cest, mostov in viaduktov."

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Za Milana Volavška je značilno, da je znal prepričati generalne direktorje podjetij, v katerih je služboval, za nadgraditev sistema varnosti in zdravja pri delu. Pojasnjuje, da je potrebno vodstvu znati predstaviti ne le problem ampak hkrati ponuditi tudi rešitev. Znati je treba pojasniti, kolikšni bodo stroški in kaj bo podjetje od tega imelo.

 

Treba je poudariti izredno bogastvo in širino njegovega strokovnega znanja o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je prenašal na druge. Znanja ni skrival in ga je nesebično prenašal na druge v Svetu za varnost in zdravje pri delu Združenja cestnih podjetij ter v društvu varnostnih inženirjev in drugih stanovskih društvih v gradbeništvu. Ima sposobnost sistemskega pristopa in zato je v svojem delovanju tako na delovnem mestu v podjetju kot v društvu in drugih institucijah sodeloval pri pripravi sistemskih dokumentov, kakršna so navodila za varno delo v dejavnosti, ocenjevanje tveganja, pravilniki o varnem delu ipd. Ker se zaveda pomena sistemskega pristopa, opozarja na potrebo po doktrinarni instituciji stroke in obžaluje ukinitev Urada Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu v sestavi ministrstva, pristojnega za delo.

 

Ustvarjalno je znal uporabiti certificirane standarde strokovnega dela pri varovanju okolja in varnosti ter zdravja zaposlenih, vendar opozarja, da mora varnostni inženir znati vsaj toliko kot presojevalec za pridobitev certifikata ter znati presoditi, ali je obrazec, ki ga zahteva standard, dejansko uporaben za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. Opozarja na prednosti lastne strokovne službe za varnost in zdravje pri delu v gradbenih podjetjih v primerjavi z zunanjimi službami.

 

 

 

Prof. dr. Primož Gspan,
predsednik strokovne komisije

 

Doc. dr. Jože Šrekl,
član strokovne komisije

 

Slavnostna brošura 2017

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2017. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.