• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2017-II
Mirko Vošner

BORIS RUŽIČ

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2017

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2017, ki jo sestavljajo predsednik komisije prof. dr. Primož Gspan in član komisije doc. dr. Jože Šrekl,

 

ocenjuje, da življenjsko delo mag. Borisa Ružiča, univ. dipl. inž. el., inšpektorja za delo – višjega svetnika,

 

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2017.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

  1. Utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za Borisa Ružiča z dne 30. junija 2017, ki jo je pripravilo Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj;
  2. potrdila društva, da pri kandidatu ni bilo ugotovljenih kršitev kodeksa strokovnih delavcev varnosti pri delu in drugih nepravilnosti pri opravljanju dejavnosti;
  3. pogovora s kandidatom dne 18. avgusta 2014 (poročilo strokovne komisije je bilo pripravljeno leta 2014, ko je bil Boris Ružič prvič kandidiran za to nagrado);
  4. kandidatove prezentacije z različnih konferenc, posvetov, seminarjev in usposabljanj, navodila in smernic za delo inšpektorjev in obravnave nezgod pri delu ter prispevkov za EU twinning projekt za Črno goro (glej prilogo);
  5. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2017;
  6. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  7. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

UGOTOVITEV STANJA

 

Mag. Boris Ružič, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, je dolgoletni zunanji sodelavec Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki je pomembno vplival na njegov razvoj. Z uspešnim šolanjem je pridobil trdno znanje tehnične smeri (leta 1965 na Tehniški šoli za elektrotehniško in strojno stroko v Mariboru, leta 1968 na Višji tehniški šoli v Mariboru, leta 1972 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in leta 2003 magisterij znanosti na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru).

 

Prvo leto svoje poklicne poti je bil zaposlen v Tovarni avtomobilov Maribor – TAM. Naslednja štiri leta je na mariborski tehnični srednji šoli predaval o meritvah v elektrotehniki. Od leta 1978 dalje pa je njegova poklicna pot potekala v inšpekciji dela. Strokovni izpit za inšpektorja dela št. 37 je opravil 21. julija 1980. V tistem času je bila inšpekcija dela razdeljena na občinsko in republiško. V Mariboru je bil sedež dveh republiških inšpektorjev. Po takratni klasifikaciji dejavnosti od 00 do 14 je republiška inšpekcija pokrivala dejavnosti od 00 do 06, občinska pa od 07 do 14. Industrija je bila v pristojnosti republiške inšpekcije. Boris Ružič je pokrival podjetja na Štajerskem, med katerimi je bilo 50 večjih podjetij. Bil je inšpektor na najzahtevnejših objektih in v dejavnostih, kot so gradbeništvo (npr. gradnja Tovarne sladkorja Ormož, Termoelektrarne Šoštanj – TEŠ, Nuklearne elektrarne Krško –NEK), proizvodnja, prenos in distribucija električne energije (npr. Dravske elektrarne Maribor DEM, NEK, TEŠ, elektrarna Celje), strojna in elektrostrojna industrija (npr. TAM, Gorenje, TVT, AGIS, ELKO, RLV), metalurgija (Talum), kemična industrija (npr. Nafta Lendava) itd. Za nadzor NEK, vojske in policije je imel posebna pooblastila.

 

V letih 1991–1992 so se republiške in občinske inšpekcije dela združile v enovito inšpekcijo, ki je nadzirala tako delovna razmerja kot varnost in zdravje pri delu. Od približno 80 inšpektorjev za delo jih je polovica nadzirala varnost in zdravje pri delu. Kasneje se jim je pridružila še socialna inšpekcija. Boris Ružič je sprva deloval na delovnih mestih inšpektorja I in II. Leta 1995 je bil imenovan za svetovalca in leta 1998 za pomočnika glavnega inšpektorja za delo. Leta 2002 je postal svetovalec vlade in vodja sektorja za področje varnosti in zdravja pri delu oziroma kasneje direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu. Na koncu poklicne poti je bil vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo. Upokojil se je leta 2013 kot inšpektor - višji svetnik.

 

V času kandidature Slovenije za članstvo v Evropski uniji 1998–2004 je bil član organizacijskega odbora PHARE projekta Razvoj slovenskega Sistema varnosti in zdravja pri delu (Development of Slovene System of Occupational Health and Safety) in član partnerstva v PHARE projektu Zdravje in varnost pri delu ter enake možnosti (Twinning partners in PHARE TWINNING - Project SL 9907.03.01 Health and Safety at Work and Equal Opportunities).

 

Aktivno je sodeloval pri pripravi zakonov o varnosti in zdravju pri delu ZVZD leta 1999 (UL RS 56/1999, 64/2001) in ZVZD-1 leta 2011 (UL RS 43/2011) ter večine njunih podzakonskih aktov. S strokovnimi prispevki je sodeloval na mnogih konferencah, posvetih in seminarjih doma in v tujini. Več kot desetletje je skupaj z glavnim inšpektorjem za delo sodeloval v evropskem odboru glavnih inšpektorjev za delo (SLIC) ter v Slovenijo prenašal skupne kampanje inšpektoratov za delo vseh članic Evropske unije.

 

V organizaciji Mednarodne organizacije dela (ILO) je leta 2004 sodeloval pri organizaciji in izvedbi strokovnega usposabljanja srbskih inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu. Leta 2006 je bil član komisije Mednarodne organizacije za delo za presojo sistema inšpekcijskega nadzora na področju varnosti in zdravja pri delu v Latviji. V letih 2012 in 2013 je v Črni gori kot vodja prve komponente sodeloval v twinning projektu Uskladitev in izvajanje inšpekcijskega nadzora delovnih razmer ter varnosti in zdravja pri delu (Harmonization and implementation of the regulations of Labour Inspection and Safety at Work).

 

PRISPEVEK K RAZVOJU STROKE

 

Boris Ružič je vlogo inšpektorja za delo razumel predvsem kot svetovalno delo pri iskanju rešitev za varnostne probleme. Bil je prepričan, da se je v stroki potrebno predvsem pogovarjati, ne pa predvsem izvajati sankcije. Te so po njegovem potrebne, kadar delodajalec ne odpravlja napak, na katere v ureditveni odločbi opozarja inšpektor. V podjetjih je razširjal znanja in dobro prakso, ki se je razvila v slovenskih podjetjih, ki jih je nadzoroval. Deloval je po načelu, da je naloga stroke varnosti in zdravja pri delu »zdravljenje« delovnega mesta z njegovim preoblikovanjem, da se prepreči poklicno obolevanje delavcev. Opozarja na posledice neustreznih predpisov, ki ne omogočajo odkrivanja poklicnih bolezni kot vira poklicnega obolevanja.

 

Za inšpektorje za delo je pripravil vrsto navodil, ki so postala temelj za enoten in učinkovit inšpekcijski nadzor ter posledično zanesljivo statistiko. Doseg inšpekcijskega nadzora je bil izboljšan z novim pristopom naključne in nepristranske izbire približno 1500 delodajalcev, ki so jih v danem letu obiskali inšpektorji za delo.

 

Intenzivno je sodeloval s policijo in tožilstvom in opozarjal, da je potrebno spremeniti prakso, da policija in tožilstvo »prenizko strelja« oziroma razišče zgolj odgovornost neposredno v nezgodo vpletenih delavcev, ne pa tudi odgovornosti vodilnih za neustrezno organizacijo dela in pomanjkljive preprečevalne ukrepe. Za policijo in tožilstvo je izvajal usposabljanja, na katerih je ozaveščal o razporeditvi odgovornosti za varnost in zdravje pri delu na ravni delodajalca.

 

S strokovnimi prispevki je sodeloval na mnogih konferencah, posvetih in seminarjih doma in v tujini (glej prilogo). Sodeloval je pri izvajanju strokovnih izpitov s področja varnosti in zdravja pri delu ter strokovnih izpitov za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Poleg pisnih prispevkov za promocijo varnosti v praksi in sodelovanja v izpitnih komisijah je pomembno prispeval k vodenju varnosti s tem, da se v okviru pristojnosti ni omejeval izključno na formalnosti in presojo skladnosti s predpisi. Pomembno je prispeval k stanju in napredku varnosti in zdravja zlasti s svetovanji v smislu uveljavljanja dobre prakse in s nesebičnim posredovanjem svojih bogatih izkušenj.

 

Bil je član tehničnega odbora Delo pod napetostjo (SIST/TC DPN) pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo. Sodeloval je v komisiji za varnost in zdravje pri delu slovenske elektrodistribucije.

 

Njegov prilagojeni postopek spremljanja stanja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji na podlagi reprezentativnega vzorca vseh pravnih subjektov je Mednarodno združenje inšpekcij dela IALI (International Association of Labour Inspection, http://www.iali-aiit.org/) v posebni publikaciji predstavilo kot enega od petih najprimernejših postopkov za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja inšpekcije za varnost in zdravje pri delu v posamezni državi.

 

OCENA ŽIVLJENSKEGA DELA

 

Dosežki Borisa Ružiča so zaradi učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora ter strokovnih prispevkov pozitivno vplivali na varnost in zdravje delavcev v Sloveniji. Število hudih in smrtnih nezgod pri delu se je zmanjšalo. Njegov postopek spremljanja stanja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji na podlagi reprezentativnega vzorca vseh pravnih subjektov je pokazal stalno izboljševanje izpolnjevanja predpisanih obveznosti na področju varnosti in zdravja v zvezi z delom.

 

Pri svojem delu je sledil napredku znanja in mednarodnim smernicam razvoja in varovanja človekovih pravic, sodobni organizaciji dela in standardom zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Na rednih koordinacijskih druženjih inšpektorjev je prispeval k razvoju njihovega strokovnega znanja. Probleme je reševal sistemsko analitično in vključeval pri tem različne strokovnjake. Bil je odprt za pobude in predloge društev varnostnih inženirjev, strokovnih delavcev varstva pri delu ter požarnega varstva. O svojih dolgoletnih izkušnjah pri raziskavi nesreč in izrednih dogodkov je uspešno predaval strokovni in drugi zainteresirani javnosti.

 

Tudi njegova zasluga je, da je leta 2010 komisija SLIC izdala pozitivno mnenje o organizaciji, opremljenosti, planiranju in izvajanju inšpekcijskega dela, internih aktih, navodilih, postopkih za delo, učinkovitosti ter uspešnosti delovanja Inšpektorata RS za delo.

 

 

 

Prof. dr. Primož Gspan,
predsednik strokovne komisije

 

Doc. dr. Jože Šrekl,
član strokovne komisije

 

Priloga: Seznam dokumentacije, ki jo je Boris Ružič kot avtor posredoval strokovni komisiji

 

Slavnostna brošura 2017

 

Prenesite in oglejte si slavnostno brošuro, ki je bila izdana ob podelitvi nagrad in priznanj Avgusta Kuharja v letu 2017. Za njen ogled kliknite na sličico brošure.