• Nagrade in priznanja
  • Življensko delo
  • 2019
Mirko Vošner

ŽARKO LEBAN

dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življensko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2019

 

Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja, ki jo sestavljata

predsednik komisije dr. Jože Šrekl in član komisije prof. dr. Primož Gspan,

ocenjuje, da življenjsko delo Žarka Lebana

izpolnjuje razpisne pogoje za podelitev

nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2019.

 

 

UTEMELJITEV

 

Strokovna komisija je svoje mnenje oblikovala na podlagi:

1.      utemeljitve predloga kandidature za nagrado Avgusta Kuharja za Žarka Lebana, ki jo je pripravilo Društvo varnostnih inženirjev Severnoprimorske regije 30. 6. 2017 in ponovno 30. 6. 2019;

2.     potrdil Žarka Lebana o opravljenih izobraževalnih programih, strokovnem usposabljanju in strokovnih izpitih;

  1. pogovora dne 22. avgusta 2017 v Ljubljani s kandidatom;
  2. razpisnih pogojev za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo za leto 2019;
  3. Pravilnika o kriterijih in postopkih za podelitev nagrad in priznanj Fundacije Avgusta Kuharja;
  4. Statuta Fundacije Avgusta Kuharja.

 

 

UGOTOVITEV STANJA: 

 

Žarko Leban je deloval na področju varnosti in zdravja pri delu od leta 1973 do upokojitve leta 2012. Za študij na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani se je odločil, ker je bil zaradi težke poškodbe v letu 1972 prisiljen zamenjati poklic.

 

Seznam potrdil Žarka Lebana o opravljenih izobraževalnih programih, strokovnem usposabljanju in strokovnih izpitih:

 

1978

diploma št. 203 varnostnega inženirja na Višji tehniški varnostni šoli Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (višja strokovna izobrazba)

1979

strokovni izpit o varstvu pri delu po Pravilniku o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge iz varstva pri delu (UL SRS 15/1975)

1982

strokovni izpit za inšpektorja dela pred komisijo za strokovne izpite za inšpektorje dela v skladu z zakonom o varstvu pri delu (UL SRS 32/1974)

1998

diploma št. 64 na študijskem programu za pridobitev visokošolske izobrazbe »varstvo pri delu in požarno varstvo« Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in pridobil je strokovni naslov diplomirani varnostni inženir

1999

strokovni izpit iz varstva pred požarom (splošni in posebni del) po Pravilniku o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (UL RS 64/1995)

1999

preizkus strokovne usposobljenosti inšpektorja za delo pri Komisiji za strokovni izpit in preizkus strokovne usposobljenosti inšpektorja za delo po Pravilniku za opravljanje strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorja za delo (UL RS 13/1995)

1999

V. simpozij o varnosti in zdravju pri delu z mednarodno udeležbo Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije

2000

tečaj za pridobitev osnovnih pedagoško-andragoških znanj za izvajalce usposabljanja za varno delo v skladu s Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (UL RS 10/2000)

2000

usposabljanje izvedencev ZPIZ, članov invalidskih komisij I. in II. stopnje po Pravilniku o načinu imenovanja in plačila izvedencev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

2000

program strokovnega izpopolnjevanja 6.2.1 novi upravni postopek na Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani

2000

seminar Arhiviranje in pisarniško poslovanje po prilagojenem programu za Inšpektorat RS za delo, Odin, d. o. o., organiziranje dejavnosti intelektualne narave

2000

seminar Evropska unija - njena organiziranost in njeno delovanje ter približevanje Slovenije po prilagojenem programu za Inšpektorat za delo RS, Odin, d. o. o., organiziranje dejavnosti intelektualne narave

2000

posvet Izjava o varnosti z ocenjevanjem tveganja, izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo Urada RS za varnost in zdravje pri delu  in Inšpektorata RS za delo

2000

IV. mednarodna konferenca Globalna varnost, varnost v prometu, varnost in zdravje pri delu, varnost v prostem času, ZVD Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, Urad RS za varnost in zdravje pri delu

2004

preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe na podlagi Uredbe o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (UL RS 42/2004)

 

Prvih deset let svoje poklicne poti v stroki varnosti in zdravja pri delu je bil vodja službe varstva pri delu v transportnem podjetju Avtopromet Gorica. Pripravil je navodila za varno delo voznikov tovornjakov in avtobusov. Leta 1981 se je zaposlil kot medobčinski inšpektor za delo v Novi Gorici ter kasneje kot republiški inšpektor za področje varnosti in zdravja pri delu. Inšpektor za delo je bil 31 let, do upokojitve.

 

Delo inšpektorja za delo Žarka Lebana je bil predvsem nadzor in tehnični pregledi na terenu vseh vrst obrti in dejavnosti. Delal je na obsežnem območju od Bovca v Vipavski dolini do Poštarskega doma, oddaljenega zgolj 40 km od Ljubljane. Kot poznavalec tehnologije je iskal prave vzroke nezgod pri delu.  Kadar se je pri delu srečal s primeri, ko pravega vzroka ni bilo enostavno odkriti, je z lastnimi sredstvi izdelal modele, na katerih je preizkušal vse elemente stroja ali naprave, da ga je odkril. Na primer na modelu iz lesa in kovine, ki sta ga samoiniciativno naredila s kolegom Šmitkom, je ugotovil, da je prišlo do prevrnitve koša pri popravilu javne razsvetljave zaradi neustrezno nastavljenih izravnalnih vezi. Med drugim je v osemdesetih letih odrejal popravila objektov, zgrajenih s samoprispevkom (vrtci, šole, telovadnice, bolnišnice, zdravstveni domovi). Zaradi slabe gradnje je namreč prihajalo do rušenja stropov, zamakanja streh in drugih tveganj tako za zaposlene kot javnost. Značilno zanj je, da je skušal odkrivati prave vzroke nezgod z dolgotrajnim zbiranjem in študijem podatkov. Tako je s ciljem preprečevanja nezgod raziskoval vzroke nezgod na kmetijah, kjer so bili med poškodovanimi pogosto tudi otroci.

 

Na svoji poklicni poti se je soočil s tragedijo zaradi azbesta v Salonitu Anhovo. Opozarja, da v Sloveniji področje poklicnih bolezni na sploh ni bilo urejeno, kar je onemogočalo učinkovito sistemsko ukrepanje.

 

Žarko Leban je znan kot inšpektor za delo, ki je zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri delodajalcu (npr. plinske komore brez odsesavanja) v skladu z 20. členom Zakona o inšpekciji dela (ZID, UL RS 38/1994) kot zadnji ukrep s sklepom določil podjetju, pristojnemu za distribucijo električne energije, da delodajalcu ustavi dobavo električne energije. Šlo je za delodajalca, pri katerem sta bili v tistem letu dve smrtni nezgodi pri delu. Zdržal je vse pritiske delodajalca zaradi gospodarske škode na pristojne državne funkcionarje, zaradi česar mu je grozilo prenehanje delovnega razmerja. Sklep o ustavitvi postopka je preklical šele, ko je delodajalec izvedel zahtevane preventivne ukrepe. Zaprl je tudi neurejena gradbišča. Pri svojem delu je bil načelen in ni sprejemal ponujenih podkupnin.

 

Prekrškovni postopek je zahteven in zahteva stalno usposabljanje inšpektorjev za delo, da so pri svojem delu uspešni. Ker je bil pogosto med prvimi, ki so dejansko izvajali nova pooblastila inšpektorjev za delo, so vzorce njegovih odločb uporabljali številni inšpektorji za delo po vsej Sloveniji.

 

Žarko Leban je prepričan, da mora biti inšpektor za delo, ki nadzoruje varnost in zdravje pri delu, tehnično usposobljen, čeprav so danes tehnične preglede strojev in naprav prevzeli pooblaščenci. Prepričan je, da inšpekcija dela potrebuje republiške inšpektorje za delo, specialiste za različna tveganja, ki lahko zato svetujejo inšpektorjem za delo na terenu. Prepričan je tudi, da ne zadošča svetovalna funkcija inšpektorja za delo, ampak je potrebno izvajati tudi kazenske določbe predpisov. Pri najresnejših nezgodah pri delu je zato podajal kazenske ovadbe. Razočaran je nad sodnimi postopki, saj ugotavlja, da v sodno dvorano niso bili pozvani najbolj odgovorni ljudje za odločitve, ki so učinkovale na varnost in zdravje delavcev. Prepogosto se ugotavlja krivda delavcev, ki naj ne bi upoštevali navodil, in ne krivda tistih, ki niso poskrbeli za varnost.

 

Pogreša doktrinarno inštitucijo na področju stroke in opozarja na delo, kot ga je npr.  opravljal pred desetletjem ukinjeni Urad RS za varnost in zdravje pri delu.

 

PRISPEVEK ŽARKA LEBANA K RAZVOJU STROKE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

 

Društvo varnostnih inženirjev Severnoprimorske regije s sedežem v Novi Gorici je bilo ustanovljeno leta 1961. Žarko Leban je bil njegov predsednik od 1979 do 1981 in od 1987 do 2000. Vse do leta 2012, kadar društvu ni predsedoval, pa je bil član upravnega odbora društva.

 

Leta 1981 je prevzel vodenje Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije, prekinil nekatere stare prakse ter osredotočil delovanje Zveze društev na strokovne izzive. Oktobra 1981 republiški dvoletni posvet slovenskih varnostnih inženirjev in tehnikov z geslom »Človek je naša največja vrednota« prvič ni bil v tradicionalnem Portorožu, ampak v Novi Gorici. Društvu je takrat uspelo navdušiti sredstva javnega obveščanja v regiji, da redno ozaveščajo in poročajo o varnosti in zdravju pri delu. Vpeljal je prakso, da se seje izvršilnega odbora zveze sklicujejo po posameznih društvih in se med drugim obravnava tudi njihova problematika. Bil je eden od pobudnikov ustanovitve visokošolskega študija varnostnih inženirjev. S takratnim dekanom Višje tehniške varnostne šole dr. Vladimirjem Drusanyjem je leta 1985 sopodpisal pogodbo s Fakulteto za varstvo pri delu v Nišu za izobraževanje ene generacije univerzitetnih študentov na II. stopnji na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani. Študij je potekal v njenih prostorih v Ljubljani.

 

Aktivno je sodeloval na posvetih, simpozijih in konferencah, ki so jih organizirala društva varnostnih inženirjev in Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije ter ministrstvo za delo oziroma inšpektorat za delo.

 

Varnostni inženir Žarko Leban, zaposlen na  Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Enota Nova Gorica, je na predlog Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Severnoprimorske regije leta 1998 prejel priznanje Avgusta Kuharja št. 9.

 

Utemeljitev podelitve priznanja: Žarko Leban je leta 1978 diplomiral na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani ter leta 1979 opravil strokovni izpit. Od takrat dalje je neprekinjeno opravljal strokovne naloge na področju varstva pri delu - najprej kot vodja službe varstva pri delu (SVD) v podjetju Avtopromet Gorica. Leta 1981 se je zaposlil pri takratnem Medobčinskem inšpektoratu kot inšpektor za delo. Naloge inšpektorja za delo opravlja še danes v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Enota Nova Gorica.

 

Od leta 1973 je član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Severnoprimorske regije. Nekaj mandatnih obdobij (z vmesnimi prekinitvami) je bil predsednik društva in s tem tudi član izvršilnega odbora Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije. Kot predsednik društva je največ pozornosti posvečal aktivnemu povezovanju ter strokovnemu izpopolnjevanju članstva. Društvo je organiziralo dva vseslovenska posveta varnostnih inženirjev v letih 1981 in 1997.

 

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo - oddelku za tehnično varnost Univerze v Ljubljani pripravlja diplomsko nalogo. Je član Komisije za standardizacijo pri Uradu za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

 

Pri svojem delu se v okviru pristojnosti trudi za zmanjšanje števila poškodb in obolenj delavcev ter za dvigovanje varnostne kulture v regiji. V okviru društvene dejavnosti je med glavnimi pobudniki različnih aktivnosti in vključevanja mlajših kadrov v strokovna povezovanja.

 

 

Po letu 1998 je bil dva štiriletna mandata član v invalidski komisiji prve stopnje pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

 

Žarko Leban je bil eden najbolj aktivnih članov tretje uprave Fundacije Avgusta Kuharja v mandatu 2004-2008 in četrte uprave v mandatu 2008-2012. Bil je neutruden promotor poslanstva fundacije in zanjo pridobival donatorje v Primorski in širše.

 

 

OCENA ŽIVLJENJSKEGA DELA ŽARKA LEBANA:

 

Žarko Leban je stroki varnosti in zdravja pri delu posvetil ne le svojo poklicno pot, ampak tudi svoj prosti čas. Prav zato, ker ta stroka ohranja zdravje in življenje, ni mogoče izmeriti vseh učinkov takšnega delovanja. Nedvomno je njegovo poklicno in društveno delo v vsej Sloveniji in zlasti v Severnoprimorski regiji pustilo neizbrisen pečat pri ozaveščanju delodajalcev in delavcev za varno in zdravo delo. 

 

Na Severnem Primorskem je tisto, kar je inšpektor Leban odredil, pomenilo nenapisan standard, ki zagotavlja varnost delovnega procesa. Odlikuje ga pogum in sistematičen strokovni pristop. Kot inšpektor za delo se je kot specialist tehnične varnosti v podjetjih in ustanovah zavzemal za dejansko varnost in zdravo delo in ne le formalno izpolnjevanje predpisov. Trudil se je za izboljšanje delovnih razmer in v primeru ponavljajočih se nepravilnosti ter da bi fizično preprečil nevarno delo, kljub odškodninskim grožnjam delodajalca in odsotnosti podpore državnih institucij uporabil tudi pooblastila inšpektorjev dela, kot je pečatenje proizvodnih prostorov ali prepoved distributerjem dobavljati energijo delodajalcu. Prepričan je bil, da je ohranitev zdravja delavcev pomembnejša od gospodarske škode.

 

 

 

Dr. Jože Šrekl, predsednik strokovne komisije

 

 

 

Prof. dr. Primož Gspan, član strokovne komisije