NAGRADA AVGUSTA KUHARJA ZA NAJBOLJŠE DIPLOMSKO DELO 2017
Maša Legan, diplomirana inženirka tehniške varnosti (UN)
Naslov diplomskega dela: Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida
Leto podelitve: 2017
Št. izdane nagrade: 18
Dobitnica prejme: plaketo in denarno nagrado
Utemeljitev mentorja:
Ga. Maša Legan, diplomirana inženirka tehniške varnosti (UN), je v študijskem letu 2016/2017 pod mojim mentorstvom izdelala diplomsko nalogo z naslovom Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida, ki jo je uspešno zagovarjala v septembru 2017.
Človek večji del informacij iz okolja prejme preko vida. Uporaba računalniških tehnologij in različnih zaslonov je postala ena glavnih aktivnosti pri poklicnem delu in prav tako v prostem času. Delovna mesta, kjer te tehnologije ne uporabljajo, so pravzaprav redka. Vsakodnevna dolgotrajna uporaba zaslonov zato zelo pogosto privede do številnih težav z očmi. Ga. Legan je v svojem diplomskem delu tako preučevala vplive računalniškega zaslona na pojav vidnih obremenitev. Podrobno je proučila literaturo s tega področja ter najprej predstavila razvoj ter značilnosti zaslonov, od monitorja s katodno cevjo (CRT-zaslon), preko LCD ali tekočekristalnega (LCD) do t. i. LED (light emitting diode) in novejše verzije ukrivljenih LED zaslonov, ki jih označuje kratica OLED. V nadaljevanju je predstavila tudi zdravstvene težave, ki se specifično pojavljajo pri uporabi posamezne vrste zaslonov. Ugotavlja tudi, da se je z razvojem zaslonov njihova kvaliteta izboljšala, s tem in z dostopnostjo novih tehnologij pa se je podaljšal čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom, kar je vodilo v nove in drugačne zdravstvene težave.
Ugotavlja, da so v preteklosti pri uporabi zaslonov prevladovale težave z očmi, s spremembo oblik zaslonov npr. pri uporabnikih prenosnikov, pa je to povzročilo še upognjeno držo in več težav z očmi. Najboljša slika na LCD zaslonu je namreč zagotovljena, ko se uporabnik nahaja natanko pred zaslonom. Ta pojav imenujemo anizotropija, ki je karakteristična lastnost LCD zaslonov in je skoraj neodvisna od proizvajalca.
Kandidatka je sistematično opisala težave z očmi ob uporabi zaslonov, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom računalniškega vida, in potrdila svojo prvo hipotezo, da je razvoj računalniških zaslonov močno vplival na povečanje števila težav z očmi in posledično na pojav sindroma računalniškega vida. Na osnovi literaturnih podatkov je ne glede na številne simptome, ki jih sindrom računalniškega vida ima, ovrgla hipotezo, da omenjeni sindrom povzroča trajne okvare vida.
V diplomskem delu je kandidatka pregledala in podala podroben seznam Ameriškega optometričnega združenja, ki predvideva, na kaj mora biti pozoren uporabnik zaslona. Navedla je tudi prilogo Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnimi zasloni ter vrsto novejših nasvetov in pravil, s katerimi bi morali dopolniti omenjeni pravilnik.
Opozorila je, da bi bilo predvsem potrebno dopolniti prilogo Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnimi zasloni z uvedbo t. i. pravila 20, 20, 20 ter uporabo očal za delo z računalniškimi zasloni. Podala je še mnogo drugih ergonomskih ukrepov.
V zaključku je predlagala dodatne raziskave, ki bi natančneje opredelile trajnost poškodb zaradi uporabe računalniških zaslonov, saj mnenje raziskovalcev ni povsem enotno. Nekateri namreč menijo, da uporaba zaslonov povzroča kratkovidnost. Predlaga tudi izvedbo usmerjene ankete med zaposlenimi uporabniki zaslonov, s katero bi v prvem delu opredelili težave z očmi in vidom pri uporabi zaslonov, v drugem delu bi preverili, kako je za zdravje zaposlenih v tem smislu že poskrbljeno, v tretjem delu pa bi preverili poznavanje sprostitvenih tehnik za oči med zaposlenimi.
Kandidatka je pri izvedbi dela pokazala veliko samostojnost in natančnost. Naloga je napisana pregledno in razumljivo ter presega povprečna dela s tega področja. Diplomsko delo Maše Legan prispeva k razvoju varnosti in zdravja pri delu, zato upravi Fundacije Avgusta Kuharja predlagam, da kandidatki podeli nagrado za najboljše diplomsko delo za leto 2017.
Doc. dr. Klementina Zupan
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani