NAGRADA AVGUSTA KUHARJA ZA NAJBOLJŠE DIPLOMSKO DELO 2004

Nikolaj Petrišič, diplomirani varnostni inženir

Naslov diplomskega dela: Metode za identifikacijo tveganja pri zavezancih direktive Seveso II

Leto podelitve: 2004

Št. izdane nagrade: 5

Dobitnik prejme: plaketo in denarno nagrado

Utemeljitev mentorja: Metode za identifikacijo tveganj se uporabljajo na različnih področjih človeškega udejstvovanja tam, kjer obstaja nevarnost in kjer je potrebno na koncu tveganje tudi oceniti. Ugotavljamo, da je poznavanje teh metod v Sloveniji slabo in da se strokovnjaki teh metod večinoma ne poslužujejo. Raje uporabljajo poenostavljene metode, ki pa ne dajo vpogleda v vzroke, ampak ostanejo bolj na površini. Ravno zaradi tega je diplomska naloga Nikolaja Petrišiča koristna, saj na sistematičen način opisuje metode, ki se lahko uporabijo pri katerih  koli tveganjih.

V diplomski nalogi Metode za identifikacijo tveganja pri zavezancih direktive Seveso II je Nikolaj Petrišič najprej pregledal problematiko, ki jo direktiva Seveso II obravnava, in ugotovil, katera podjetja so zavezanci te direktive. Predstavil je slovensko zakonodajo, ki povzema vsebino smernice Seveso II. Primerjalno je opisana tudi zakonodaja izbranih evropskih držav s tega področja, in sicer Nemčije, Avstrije in Velike Britanije.

V nadaljevanju naloge so opisane definicije, povezane s tveganjem, ki so dostikrat napačno ali delno razumljene in zato izredno pomembne za tiste, ki se s to tematiko želijo ukvarjati. Predstavljen je tudi koncept tveganja kot mere za primerjavo različnih virov nevarnosti.

Po teh uvodnih delih so v diplomski nalogi predstavljene metode, tehnike ter orodja za identifikacijo nevarnosti, ki jih Nikolaj Petrišič sistematično predstavi in opiše ter ob njih poda tudi njihovo primerjavo. Opisane metode so Kontrolni seznami, HAZOP, Kaj če? analiza, FMEA, metoda za ugotavljanje nevarnosti za večje nezgode.

Naloga se potem ukvarja s kvantitativnimi tehnikami, kot so drevo odpovedi in drevo dogodkov, ki sta predstavljeni tudi s primeri uporabe. Prikazan je pomen kvantitativne analize ter načini za zmanjševanje tveganja.

V končnih poglavjih je Nikolaj Petrišič osvetlil tudi tematiko, ki se pri tovrstnih analizah običajno pozablja, to je obravnavo stroškov in koristi v zvezi s principom ALARP ter upravljanjem tveganja.

Na koncu so podani tudi primeri velikih nezgod, ki osvetlijo pomembnost uporabe teh metod na različnih primerih tveganja.

Diplomska naloga Nikolaja Petrišiča je napisana tako, da bi se lahko uporabila kot vodnik po metodah za oceno tveganja, kar je za slovenski prostor še kako pomembno, ker primanjkuje tovrstnih tekstov v slovenskem jeziku. V nalogi je kandidat pokazal samostojnost in inventivnost, saj je združil dve pomembni kategoriji, in sicer stroške ter tveganje, ki jih vodilni veliko lažje razumejo v povezavi, kot pa če govorimo izključno o tveganju.

Dr. Mitja Kožuh