PRIZNANJA AVGUSTA KUHARJA 1998

Emil Marušič, pomorščak – kapetan dolge plovbe 

Predlagatelj: Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Koper

Številka izdanega priznanja: 5

Leto podelitve: 1998

Dobitnik prejme plaketo.

Utemeljitev: Emil Marušič je bil do upokojitve leta 1990 član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Koper. Na delovno mesto referenta za varstvo pri delu v Luki Koper je bil imenovan leta 1963. V takratnem hitro razvijajočem se podjetju so bile razmere glede varstva pri delu izredno težke. Beležili so celo nad 40% poškodovanih delavcev letno. Emil Marušič je s svojim načrtnim delom uspešno gradil sistem varstva pri delu in v skoraj treh desetletjih pripomogel, da so varnostne razmere v Luki Koper postale vzgled mnogim sorodnim podjetjem ne le v nekdanji Jugoslaviji temveč tudi v razvitem svetu. Skupaj s sodelavci je Emil Marušič kmalu spoznal, da je napore za izboljšanje varstva pri delu potrebno oplemenititi z društveno dejavnostjo. Načeloval je iniciativnemu odboru, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev Društva varnostnih inženirjev in tehnikov v Kopru. Društvo je delovalo na področju celotne Južno primorske regije. Izvoljen je bil za prvega predsednika društva in to funkcijo opravljal dve mandatni obdobji. Društvo je v tem času največjo pozornost posvečalo izobraževanju svojih članov, medsebojni strokovni pomoči in utrditvi društva. Najbolj odmeven uspeh pa je društvo doseglo pri soorganizaciji 1. Vseslovenskega posveta o varstvu pri delu v Portorožu. Ta uspešno izpeljana naloga je društvo vspodbudila k organizaciji še drugih posvetovanj, ki so privabila nad 500 udležencev iz vse Slovenije. Posvetovanja so postala tradicionalna oblika nujno potrebnega usposabljanja delavcev v službah varstva pri delu in sorodnih dejavnostih. Emil Marušič je s svojim nespornim smislom za organizacijo in za posredovanje svojega obsežnega znanja na sodelavce ter na tej podlagi dobre tehnološke opremljenosti in zgledne skrbi za red ter varne delovne razmere prispeval pomemeben delež k ugledu Luke Koper doma in v svetu. Z aktivnim dolgoletnim delom v društvu pa je prispeval k bogatenju znanja članstva za uspešno delo v svojih organizacijah na organiziranih posvetih, seminarjih, strokovnih potovanjih ter medsebojnih izmenjavah izkušenj.

Gvido Klar, dipl. ing. rudarstva, varnostni inženir 

Predlagatelj: Društvo strokovnih delavcev za varnost delovnega, naravnega in bivalnega okolja Pomurja

Številka izdanega priznanja: 6

Leto podelitve: 1998

Dobitnik prejme plaketo.

Utemeljitev: Gvido Klar je na področju stroke varstva pri delu aktivno deloval od leta 1967 do upokojitve leta 1990. Oral je ledino varstva pri delu v Pomurju in izkušnje stroke prenašal na mlajše kolege tako v matičnem podjetju Nafta Lendava kakor tudi v Pomurju. Bil je eden ustanovnih članov Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja in do danes eden njegovih najaktivnejših članov. Vsa leta aktivnega dela, pa tudi po upokojitvi, je sodeloval kot predavatelj in svetovalec na številnih izobraževanjih, posvetih in seminarjih ter tako pridobljeno znanje in izkušnje prenašal na številne skupine slušateljev najrazličnejših strokovnih usmeritev.

Alojz Štandeker, tekstilni inženir 

Predlagatelj: Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Maribor

Številka izdanega priznanja: 7

Leto podelitve: 1998

Dobitnik prejme plaketo.

Zaposlen: MTT tovarna tkanin Melje, Ulica Kraljeviča Marka 19, 2000  MARIBOR

Utemeljitev: Alojz Štandeker je zaposlen v podjetju MTT Maribor kot varnostni inženir. V ekipi tekstilcev je deloval pri uvajanju rekreativnega odmora na delovnih mestih, kjer so delavci v prisilnih položajih. V Društvu varnostnih inženirjev in tehnikov Maribor je aktivno deloval 25 let. Èlan upravnega odbora društva je že 15 let. V društvu je urejal glasilo OBVESTILA DVIT Maribor. Skrbel je za izdajo biltenov ob 30- in 40-letnici delovanja društva.

Franc Čegovnik, varnostni inženir 

Predlagatelj: Društvo varnostnih inženirjev Velenje

Številka izdanega priznanja: 8

Leto podelitve: 1998

Dobitnik prejme plaketo.

Utemeljitev: Franc Čegovnik se je leta 1951 po končani tehnični šoli zaposlil v Železarni Ravne v obratu livarne kot tehnik – tehnolog. Leta 1963 je bil izbran za referenta za higieno – tehnično varnost (HTV) Železarne Ravne in tako prišel v stik z Avgustom Kuharjem, enim od začetnikov strokovnega urejanja področja varstva pri delu. Leta 1965 je postal glavni varnostni inženir in po uspešno končanem študiju ob delu na višji tehniški varnostni šoli leta 1973 prevzel vodenje službe za varstvo pri delu. To je vodil do upokojitve leta 1991. V času službovanja je bil na strokovnih usposabljanjih v metalurških podjetij Namčije, Združenih držav Amerike in na Švedskem. Pridobljeno znanje in izkušnje je znal učinkovito prenašati na delovno okolje podjetja, saj je Železarna Ravne od leta 1966 slovela po najnižjem odstotku poškodovanih delavcev v vseh podjetjih takratnega Združenja jugoslovanske črne in barvne metalurgije. S posebnimi motivacijskimi ukrepi je bil konec 60-tih let dosežen samo 5-odstoten delež poškodovanih delavcev, ki se ni nikoli dvignil preko 10%. To so bili vsekakor zavidljivi rezultati. V svojem delu je znal področje varstva pri delu, zdravstvenega varstva in varstva okolja interdisciplinarno povezati v celoto ukrepov za zagotavljanje celovitega varstva delavcev na delu. Na tem področju je vodil in koordiniral službo za varstvo pri delu s kar 22 zaposlenimi strokovnjaki. Bil je avtor številnih publikacij z navodili in postopki varnega dela za posamezne poklice v metalurgiji in kovinski predelavi. Sodeloval je na številnih strokovnih odborih in komisijah s področja varstva pri delu. Je aktiven član strokovne komisije za beneficirano delovno dobo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Omembe vreden je njegov prispevek na področju pedagoško – andragoškega dela. Vrsto let je bil zunanji član Srednje kovinske šole na Ravnah, kjer je poučeval predmet Varstvo pri delu. V času vodenja službe za varstvo pri delu in varstvo okolja je imel vedno vspodbuden odnos do mlajših sodelavcev za pridobitev vedno večje strokovne izobrazbe. Številni varnostni inženirji so imeli v njem dobrega strokovnega mentorja. Bil je torej dober naslednik pionirja slovenskega varstva pri delu Avgusta Kuharja, kar nedvomno izpričuje tudi sedanja raven celovite varnosti pri delu v podjetjih na lokaciji Železarne Ravne.